Franja

thēlypteris -idis, acc. -rim, f (gr. ϑηλυπτερίς) bot. teliptêrida, ženska rastl. praproti (filix): quam Graeci pterim, alii blachron, item thelypterim, nymphaeam pterim vocant Plin., alterum genus thelypterim Graeci vocant, alii nymphaeam pterim; est autem singularis atque non fruticosa, brevior molliorque et densior, foliis ad radicem canaliculata Plin.

Theotīmus -ī, m (Θεότιμος) Teotím, grško lastno ime: Pl., aufugit mi animus; credo, ut solet, ad Theotimum devenit. Sic est: perfugium illud habet Q. Lutatius Catulus ap. Gell.

thrasciās -ae, m (gr. ϑρασκίας) severoseverozahodni veter, severoseverozahodnik, natančneje severni tretjinski severozahodnik: Sen. ph., ad latera cauri circius et corus, circa septentrionem thrascias (v nekaterih izdajah thraciās), et gallicus, dextra ac sinistra aquilonem supernas et caecias Vitr., thrascian media regione inter septentrionem et occasum solstitialem Plin., cui adhaeret a dextra thrascias sive circius, a sinistra boreas, id est aquilo Veg., thrascias et argestes sunt indidem flantes Ap., omnes autem venti praeter enchorios, id est regionales, sunt duodecim: Subsolanus, Eurus, Phoenix, Notus, Libonotus, Zephyrus, Argestes, Thrascias, Aparctias, Boreas, Circius, [Zephyrus] Serv.

tībia -ae, f

1. golenica, golenična kost, tíbija, piščal (gr. κνήμη, naspr. sūra): Cels., Plin. iun. idr., concidit et fregit tibiam Ph.

2. meton.
a) (prvotno narejena iz golenične kosti) piščal(ka), flavta: Ci., H., Tib., Lucr. idr., tibia adunco cornu O., curva tibia V.; nav. pl. (ker so piskali na dve piščali hkrati): Pl., L., Q., tibiis cantare N. ali canere Ci. piskati, igrati na piščali, cantare carmina tibiis (gr. αὐλῳδεῖν) N. peti ob spremljavi piščali, ad tibias dicere Lamp. predavati ob spremljavi piščali; prim.: biforem dat tibia cantum V. dvojen glas (ker sta bili piščali različno ubrani oz. uglašeni), tibiae duae dextrae ali incentivae Varr. tankoglasni piščali, piščali z visokimi toni, diskantni piščali, duae sinistrae ali succentivae Varr. debeloglasni piščali, piščali z nizkimi toni, basovski piščali, baspiščali, tibiae duae impares O. z visokim in nizkim tonom (tj. debelim in tenkim glasom; ena je bila dextra, druga sinistra), tibiae Sarranae, Phrygiae, Lydiae Plin., Serv. (nanašajoč se na tri najstarejše tonovske načine) tirska piščal (Sarrana) je bila najnižja, frigijska srednja, lidijska najvišja; Plin.; preg.: apertis, ut aiunt, tibiis Q. odprtih piščalnih luknjic, z odprtimi piščalnimi luknjicami = glasno, naglás.
b) cevka, cevčica spredaj na klistirki: Cael.

tībī-cen -cinis, m (tībia in canere)

1. piskač, piskalec, flavtist, svirač, godec: L., H., Val. Max., Plin. idr., canere ad tibicinem (ob spremljavi flavtista) de clarorum hominum virtutibus Ci., age, tibicen, refer ad labia tibias Pl., si tibiae inflatae non referant sonum, abiciendas eas sibi tibicen putat Ci., bona consecravit adhibito tibicine Ci., transit idem iurisconsultus, tibicinis Latini modo Ci. (iron.) narekovati tožitelju formulo in obtožencu ugovor.

2. metaf. steber, podpornik, podpora, opornik, opora, nosilec, slòp: Iuv., verrebat stantem tibicine villam O.; o Atlasu (Atlantu) kot nosilcu neba (nebonoscu): Arn.

tíkati (-am)

A) imperf. dare del tu:
bil je v dvomu, ali naj jih tika ali vika era incerto se dargli del tu o del lei

B) tíkati se (-am se) imperf. refl.
tikati se s kom dare del tu a qcn., darsi del tu
Marko se tika z Andrejem Marco da del tu ad Andrea, Marco e Andrea si danno del tu

timidus 3, adv. -ē (timēre) boječ (se), bojazljiv, plašen, strašljiv, obupan, oprezen, previden, pazljiv (naspr. audax, fortis; audacter, constanter, fidenter): Enn. fr., Acc. fr., Hirt., Sen. ph. idr., timidus imperitusque Ci., imbelles timidique Ci., nihil timidius columbā Varr., timidissime Phineu O., cum constanter ac non timide pugnaretur C., timide dico, sed tamen dicendum est Ci., senex res omnes timide gelideque ministrat H., timide verba intermissa retentat O., timide uti eo, quod oblatum est Plin. iun., timide rogare Sen. tr., timidius agere C., ipso praesente de eius virtute timidius dicere Ci., quod timidissime dicendum est Q.; preg.: mater timidi (v vojni) flere non solet V. (ker svojega življenja ne izpostavlja nevarnosti); enalaga: animus Ci., fides, amor, pudor, spes, preces, manus, cursus, navis O., tergum H.; pesn.
a) z objektnim gen.: timidus procellae H., deorum O., lucis, offensarum Sen. ph., doloris ac mortis Lact.
b) z inf.: non timidus pro patriā perire, Codrus pro patriā non timidus mori H.; tudi z ad: non timidus ad mortem Ci. ne boječ se smrti, timidus ad (proti) audaces (naspr. celsior (prevzeten) ad timidos) Amm.; z in z abl.: timidus in labore militari Ci.; subst. timidī -ōrum, m bojazljivci, boječneži, strahopetci, strašljivci, plašljivci: Q.

tinctūra -ae, f (tingere) barvanje: Vulg., Serv. idr., ad inficiendas purpuras tincturasque omnes Plin., fit et tincturae genere obsianum ad escaria vasa et totum rubens vitrum atque non tralucens Plin., adulteratur maxime tinctura, idque in gloria est regum Aegypti Plin.; meton.: tincturae vel maculae corporis Marc.

tintinnāculus 3 (tintinnāre) rožljajoč, žvenketajoč, žvenkljajoč: nisi ad tintinnaculos (k rožljajočim z verigami = k vklenjencem) voltis vos educi viros Pl.

tīrunculus -ī, m (demin. tīrō)

1. mladiček, novinček, novaček, novačič: tirunculus miles Suet.

2. metaf. sploh novinček, mlad začetnik, učenec: Sen. ph., Col., Iuv. idr., quod me, quamquam tirunculum, sollicitavit ad emendum Plin. iun.

tītillātus -ūs, m (tītillāre) m ščegetanje, žgečkanje, draženje: Cael., in eadem praecipua hilaritatis sedes, quod titillatu maxime intellegitur alarum, ad quas subit Plin.

tláčen¹ (-čna -o) adj. di, della pressione; di, della compressione; premente:
tlačna črpalka pompa premente
tlačna trdnost resistenza alla pressione
žel. tlačna zavora freno ad aria compressa
strojn. tlačni gib compressione
tlačni kotel autoclave
tlačni regulator regolatore della pressione
tlačni ventil valvola di mandata

tōfāceus (tōfācius) 3 (tōfus) podoben tufu (grohu), tufast, grohast: est enim alba, rufa, columbina, argillacea, tofacea, harenacea Plin., fruges alit tofacea albaque, si inter fontes reperta est, ad infinitum fertilis, verum aspera tractatu Plin.

togula -ae, f (demin. toga) majhna toga, tógica: Mart., quae intra decem annos nequisti togulam unam detexere Tit. fr., tunica et togula obunctula adimetur, pannos possidebit fetidos Tit. fr., togulae lictoribus ad portam praesto fuerunt Ci., qui poterat, familiaris noster (sic est enim, volo te hoc scire) Pompeius, togulam illam pictam silentio tuetur suam Ci.

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

tolšča samostalnik
1. (podkožna maščoba) ▸ háj, zsír, zsiradékPo uspešno končanem postu boste ugotovili, da ste izgubili nekaj odvečne tolšče. ▸ A böjt sikeres befejezése után azt fogja tapasztalni, hogy a felesleges zsír egy részétől megszabadult.Na tem območju je veliko število grizlijev, ki nabirajo svojo zimsko tolščo z lovljenjem rib. ▸ A terület nagyszámú grizzlynek ad otthont, amelyek a téli hájukat halfogással szerzik.Jeseni, ko si polhi nabirajo tolščo za zimsko spanje, so do vratu zaposleni z iskanjem hrane. ▸ Ősszel, amikor a pelék a téli álmuk előtt hájat növesztenek, teljesen el vannak foglalva a táplálék keresésével.Debelost, čezmerna količina tolšče na telesu, je med najpogostejšimi boleznimi našega časa. ▸ Az elhízás, azaz a test túlzott zsírtartalma korunk egyik leggyakoribb betegsége.
2. (mlečna maščoba) ▸ tejzsírKapljice tolšče v kozjem mleku so manjše, zato je lažje prebavljivo. ▸ A kecsketej könnyebben emészthető, mivel a benne lévő zsírcseppek kisebbek.

tondeo -ēre, totondī, tōnsum (indoev. kor. *tend-, razširjen iz kor. *tem- rezati [gl. templum]; prim. gr. τένδω (o)glodam, srednjevisokonem. stunz kratek)

1. (o)striči, (o)briti: barbam Mart., Suet., tonsus capillus O., ne tonsori collum committeret, tondere filias docuit Ci., tondere barbam et capillum patris Ci., os Cat., lanam Varr., H., ovem Pl., oves Varr., H., oves tonsae V., pecus tondere, non deglubere Suet., labra pressius tondere Sen. ph., cutem Cels., tonsā cute H. do kože ostrižen; med. dati se ostriči: lavamur et tondemur et convivimus ex consuetudine Q., eum tonderi coëgerunt L.; act. v refl. pomenu: ut decrescente lunā tondens calvus fiam Varr., tondenti (pri striženju) barba cadebat V.

2. metaf. pesn.
a) obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klesati, (ob)tesati, (o)gladiti, (po)kositi, (po)žeti, (po)sekati: arbor tonsa comas (gr. acc.) O. okleščeno drevo, tonsa bipennibus ilex H., tondere comam acanthi V., vitem Col. obrezati, segetem Tib. požeti, stipulas, prata V. pokositi, corona tonsa V. ali oliva (oljčni venec) tonsa V. na okroglo obrezan venec = venec, ki mu je bilo puščeno le malo listja, saltatrix tonsa Ci. (o konzulu Gabiniju, ki se je preveč lišpal), reus tonsus Mart. = oproščen (obtoženci so si namreč puščali rasti brado in lase, ko so pa bili oproščeni, so se dali ostriči).
b) objesti (objedati), popasti, (po)muliti, omuliti, (po)puliti, opuliti, (o)skubsti, obrati (obirati), (po)trgati, obžreti (obžirati), obglodati (obglodavati), obgristi (obgrizovati), (o)kljuvati: gramen O., gramina Lucr., campum V., comam hyacinthi V., violas Pr., comam fluvii tondentes capellae Ap., voltur iecur tondens V. ki kljuje jetra.
c) koga „ostriči“, „oguliti“ = ugrabiti komu kaj, vzeti komu kaj, ukrasti komu kaj, oropati koga česa, spraviti koga ob kaj: aliquem auro usque ad vivam cutem Pl., regna paterna comā purpureā Pr.

tonō -āre, tonuī (indoev. kor. *(s)ten- glasiti se, doneti; prim. skr. stánati, stániti, stánayati [on] doni, grmi, rjove, tuli, gr. στένω, jon. στείνω stokam, στόνος stok, stokanje, στενάχω, στεναχίζω vzdihovati, στεναγμός, στέναγμα vzdih, στόνος, στοναχή stok, ječanje, lit. stenù stokati, stvnem. donar = nem. Donner, nem. stöhnen)

1. (za)grmeti, (za)treskati; impers.: tonuit tempestate serenā Enn., si tonuerit Ci., ordine tonare prius oportet, postea coruscare Ap.; potem pesn. s subj.: Iove tonante Ci., Iuppiter tonabat Pr.; pt. pr. tonāns -antis grmeč, gromeč, treskajoč: caelo tonantem credidimus Iovem regnare H., tonantes equi H. gromovni (gromoviti) konji; subst. Tonāns -antis, m Gromóvnik (poseb. Jupitrov vzdevek): iter est superis ad magni tecta Tonantis O., Capitolinus Tonans O., Falcifer Tonans (= Saturnus) Mart., sceptriferi (= Iuppiter et Iuno) Sen. tr.

2. metaf.
a) (za)grmeti, (za)doneti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, razleči (razlegniti, razlegati) se: porta caeli tonat V., tonat Aetna ruinis V., caelum tonat omne fragore V., et prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap.
b) (kakor gr. βροντᾶν) (spre)govoriti z grmečim (gromovitim, gromkim) glasom, (za)grmeti: tona eloquio V., Pericles ab Aristophane tonare dictus est Ci., Pindarico spiritus ore tonat Pr., ut, quod Pericli contigit, fulgere ac tonare videaris Q., neque ipse Cicero territus cesserat tonantibus Demostheni Platonique Col., oratio magnifica et excelsa tonat Plin. iun.; s prolept. obj.: ter centum tonat ore deos V. poje z gromovitim glasom o bogovih, verba foro tonare Pr. z gromovitim glasom govoriti, bella Mart. o vojnah, talia Cl. — Soobl. po 3. konjugaciji: tonimus Verr. ap. Non.

tōnsor -ōris, m (iz *tond-tor: tondēre)

1. brivec, bradostrižec, strižec, ki je tudi strigel lase in obrezoval nohte, torej tudi frizer: Varr., Ci., Plin., Mart. idr., curatus inaequali tonsore capillos H. s stopničasto pristriženimi lasmi, „oškrnevzan“, ad tonsorem ire Pl., tonsor ungues dempserat Pl., tonsori operam dure Suet. dati se (o)striči, omnibus et lippis notum et tonsoribus (= vsemu svetu) H. (brivce so imeli že v starem veku za blebetavce in prenašalce novic ter govoric (novičarje)).

2. strižec nasploh: ovium suarum Vulg.

3. metaf. obrezovalec, klestitelj, klestilec dreves: Arn. — Od tod adj. tonsōrius 3 strižčev, brivčev: Mart., culter Ci., Petr. ali cultellus Val. Max. škarje, britev, ferramenta Pall.

tòp (tôpa) m

1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
nabiti top caricare il cannone
ladijski top cannone navale
netrzajni top cannone senza rinculo
poljski top cannone da campagna
protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
samohodni top semovente

2. teh. cannone:
ribolovski top lanciaarpione
vodni top cannone ad acqua
snežni top sparaneve
elektronski top cannone elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

3. šah. torre