Franja

Paeān -ānis, acc. -āna in -ānem, m (Παιάν ali Παιών) Paján, pri Hom. zdravnik bogov. Pozneje priimek bogov zdravilstva, poseb. Apolona in Eskulapa: Ci., O.; meton. paján

1. himna na čast Apolonu, pa tudi vsak drug slavospev: Ci., Pr., paeana canentes V., conclamant paeana socii V. zmagoslavni (zmagovalni) vzklik, dicite: „io Paean“ O. radostno zakličite, zaženite radostni vzklik.

2. stopica iz treh kratkih in enega na poljubnem mestu stoječega dolgega zloga (—⏑⏑⏑ ali ⏑—⏑⏑ ali ⏑⏑—⏑ ali ⏑⏑⏑—): Ci.

paen-īnsula -ae, f (ixtp. paene in insula) polotok: L., Plin.; tudi ločeno: paene insula: Cat., L.

paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)

I. impers.

1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.

2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen. —

II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.

Paestum -ī, n (gr. tudi Ποσειδωνία) Péstum, mesto v Lukaniji, sloveče po svojih rožah in danes po svojih razvalinah (zdaj Pesto): Ci., Pr.; od tod adj. Paestānus 3 péstovski, pestánski: sinus Ci., rosae O.; subst. Paestānī -ōrum, m Pestáni, preb. Pesta: L.

pāgina -ae, f (iz kor. *pag-; prim. pax, pangere, pacisci)

1. podolgovat kos iz ličja ali stržena papirusovega drevesca, list (papirja), stran (ker so pisali le na eno stran papirja), tudi predelek, oddelek, razdelek, rubrika, kolumna (na strani), meton. spis, zapis ipd.: Pr., V., Ps.-V., O., Sen. ph., Val. Max., Vitr., Cl. idr., in extrema pagina Phaedri Ci., respondeo primum postremae tuae paginae Ci., cum hanc paginam tenerem Ci., paginas in annalibus magistratuum fastisque percurrere licet consulum dictatorumque L., lasciva est nobis pagina, vita proba Mart., paginae dictae, quod in iis versus panguntur Fest., censoriarum legum paginae Plin., plures infestare paginas Plin., (sc. fortuna) utramque paginam facit Plin., ergo non alia nos pagina quam te consulem accipiet Plin. iun., paginae consulares Amm. konzulski seznami, pagina sancta Hier. sveto pismo, liminaris pagina Aug. sprednja stran.

2. metaf.
a) plošča: pagina honorum Iuv. zaznamek časti (ob vznožju triumfalnih kipov v marmor vdelana bronasta plošča, v katero so bili vdolbeni slavljenčevi naslovi, častne službe in zasluge), paginae valvarum Plin. panél, tabellae marmoreae aut paginae Pall.
b) četrtina, štirivrstni predelek v vinogradu (= štiri vrste v štirikotnik povezanih trt): Plin.

pajac¹ moški spol (-a …) der Hampelmann (tudi figurativno); (bajaco) der Bajazzo, der Possenreißer

palaestrīta -ae, m (gr. παλαιστρίτης) borilec, rokoborec, tudi učitelj rokoborbe, upravnik (vodja) rokoborske šole: qui (sc. oratores) eatenus valuerunt, sani et sicci dumtaxat habeantur, sed ita ut palaestritae Ci., Heraclius cum advocatis adit et postulat ut sibi cum palaestritis, hoc est cum populo Syracusano, aequo iure disceptare liceat Ci., quinque palaestritae licet haec plantaria vellant Pers., intraverunt palaestritae complures et nos legitimo perfusos oleo refecerunt Petr., nec perdit oleum lubricus palaestrita Mart., at ipse retro flexus ad pedum turbam inter catellas anserum exta lambentis partitur apri glandulas palaestritis Mart., sicut etiam quos palaestritas esse nolumus, tamen esse nolumus eos, qui dicuntur ἀπάλαιστροι Q., an ignoras, inepte, nudum nec a decem palaestritis despoliari posse? Ap., ut in colluctationibus callere nimis quidam solent artifices palaestritae Amm., ut hi, quos suspectati sunt, ilico rapti compingerentur in vincula, organarius Sericus et Asbolius palaestrita et haruspex Campensis Amm.

palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)

I. adv.

1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.

2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.

3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.

4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.

5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter. —

II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.

pale⁴ [péil] prehodni glagol
(redko) ograditi s koli
figurativno obdati, zapreti (tudi to pale in)

palic|a¹ ženski spol (-e …)

1. za pomoč pri hoji: der Stock (sprehajalna Spazierstock, za slepe Blindenstock, bambusna Rohrstock, lesena Holzstock)
popotna palica der Wanderstab
težka palica (gorjača) der Knüppel
hoditi s palico am Stock gehen

2.
figurativno beraška palica der Bettelstab
priti na beraško palico auf den Bettelstab kommen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen

3. kot znak dostojanstva:
škofovska palica der Bischofsstab, Krummstab
maršalska palica der Marschallstab

4.
glasba dirigentska palica der Taktstock, Dirigentenstock, Dirigentenstab

5. kot orodje:
kopalna palica der Grabstock
palica za kazanje der Zeigestock

6.
pastirska palica der Hirtenstab (tudi religija)
| figurativno držati se:
kot bi palico požrl als wenn er/sie einen Stock verschluckt hätte
ne bi se ga/je dotaknil niti s pet metrov dolgo palico nicht mit der Zange anfassen mögen (ich würde ihn/sie nicht mit der Zange anfassen)
pripraviti do česa/dresirati: s korenčkom in palico mit Zuckerbrot und Peitsche

palla -ae, f

1. do nog segajoča vrhnja halja, gubasta halja, gubast plašč rimskih dam, ki so ga nosile vrh stole, kadar so hodile ven, pála: Plin., H., Mart. idr., longae tegmen pallae V.; tudi plašč tragiških igralcev, citrašev, bogov idr.: Corn., Tib., Val. Fl., Stat. idr., pallae repertor Aeschylus H.; v nepravem pomenu spodnja obleka: Circe pallam induta, insuper murato amictu circumvelatur O.

2. zavesa, zastor: cum inter dicentes et audientem palla interesset Sen. ph.

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

palma samostalnik
(drevo) ▸ pálma, pálmafaV bližini večjih mest so nasadi dateljnovih palm in pistacij. ▸ A nagyobb városok környékén datolyapálma- és pisztáciaültetvények vannak.
Želje so daleč od realnega, saj bi bil moj sanjski dopust pod palmami na kakšni peščeni plaži, kjer bi me obdajalo morje in zagorela telesa. ▸ A vágyak távol állnak a valóságtól, hiszen az álombéli vakációm egy homokos strandon lenne, pálmafák tövében, ahol a tenger és napbarnított testek vennének körül.
Za večino ljudi je Fidži idiličen tropski otok s palmami in prijaznimi domačini. ▸ A többség számára a Fidzsi-szigetek idillikus trópusi szigetek pálmafákkal és barátságos helyi lakosokkal.
V ozadju so oaze z dateljnovimi palmami. ▸ A háttérben oázisok vannak datolyapálmákkal.
Vse okoli nas so bili majhni otočki, porasli s kokosovimi palmami. ▸ Körülöttünk pici, kókuszpálmákkal benőtt szigetek helyezkedtek el.
Bele peščene obale, obrobljene s palmami, kristalno čista, sinje modra voda in prostrani temno zeleni pragozdovi, polni pisanih cvetov - raj na zemlji. ▸ Hófehér, homokos, pálmafákkal szegélyezett partok, kristálytiszta, égszínkék víz, távolabb pedig sötétzöld őserdő tele tarka virágokkal – maga a földi paradicsom.
V zadnjem delu dvorišča je poleg bazena zasadil palme, poskrbel pa je tudi za prijetno senco. ▸ Az udvar hátsó részébe, a medence mellé pálmákat ültetett, ezzel a kellemes árnyékról is gondoskodott.
Nekega jutra mornar spleza na palmo, da bi pogledal, ali pluje kakšna ladja v bližini otoka. ▸ Egy reggelen a tengerész felmászik a pálmafára, hogy megnézze, jár-e hajó a sziget közelében.
Na kokosovo palmo spleza kot najspretnejša mačka, hitro, brez nepotrebne porabe moči. ▸ A kókuszpálmára macskaügyességgel mászik fel, gyorsan, felesleges erőfeszítések nélkül.
Pod palmami sedijo redki gostje sanatorijev in berejo. ▸ A pálmafák tövében csak néhány szanatóriumbeli vendég ül és olvas.
Sopomenke: palmovec
Povezane iztočnice: dateljnova palma, datljeva palma, kokosova palma, oljna palma

palma² -ae, f (prim. gr. παλάμη, lat. palmus, palmes, palmesco, palmāre, palmāris, palmulāris, palmātus, palmeus, palmōsus idr., stvnem. folma roka)

I.

1. dlan: Iuv., Petr. idr., pugnum fecerat … ; cum autem manum dilataverat, palmae illius similem eloquentiam esse dicebat Ci., surgit et aetherii spectans orientia solis lumina rite cavis undam de flumine palmis sustinet ac talis effundit ad aethera voces V., aliquem palmā concutere Plin. iun., sicut palmae ramique C. dlanaste veje (ἓν διὰ δυοῖν).

2. meton. roka: Pl., Sil., Val. Fl., teneras arcebant vincula palmas V., amplexus altaria palmis O., passis palmis salutem petere C., voces et palmarum intentus Ci.; znova meton. zaušnica, klofuta, „brljuzga“ (v obraz): Vulg., Eccl.

3. metaf.
a) gosja noga: Plin.
b) vêselna lopata: Luc. ap. Non., Vitr., verrentes aequora palmis Cat. —

II.

1. bot. palma: Varr., Iuv., Lucan., Plin., Sil., Suet., Gell., Vulg., Eccl. idr., viridis O., ardua V., stirpibus palmarum alebantur Ci., palma vestibulum inumbret V.

2. meton.
a) palmov sad, datelj: Pers., Plin., mixta rugosis carica palmis O.
b) palmova vejica: Ca.; occ. α) kot metlica: Mart., lapides lutulentā radere palmā H. β) kot znamenje zmage: palmae pretium victoribus V., nobilis H., eodem anno (sc. CCXCII) primum palmae (translato a Graeciā more) victoribus datae L. — Od tod

3. meton.
a) plačilo zmage, zmaga, prednost: Pl., Ter., Iust., Q., Sen. ph. idr., palmam dare, accipere, ferre Ci., Olympiacae praemia palmae V., plurimarum palmarum gladiator Ci. ki je ubil že veliko nasprotnikov, Eliadum palmae equarum V. v Elidi zmagujoče kobile.
b) slava: belli Punici patrati L., palmam (sc. excisae Carthaginis) di tibi reservent Ci.; meton. zmagovalec: subit tertia palma Diores V., ultima restabat palma Sil. še zadnjega je bilo treba premagati. —

III.

1. bot. mladika, veja, poseb. rozga, (nav. palmes): Varr., Plin., Col., palmae cuiusque stipitis L., palmae arborum eminentium Cu.

2. bot. palma, sad nekega egiptovskega drevesa: Plin.

3. bot. palma, neko afriško drevo, ki so ga uporabljali za izdelavo mazil: tudi neki grm v morju: Plin.

4. = parma ščit: Tib.

palūdāmentum -ī, n (*paluda vojaški plašč (domnevno) iz palla) vojaški (bojni) plašč, poveljniški plašč (gr. χλαμύς): Varr., Plin., Suet., Gell., Ap., Fl., Macr., Aur., Val. Max., Iust., Amm., cognito sponsi paludamento L., paludamento circum laevum brachium intorta L., ipse Claudius insigni paludamento praesidere T., omnia enim militaria ornamenta paludamenta dici Fest.; meton. vrhovno poveljstvo v vojni: Plin. iun.; tudi = vojna: togam paludamento mutavit S. fr. mir z vojno.

palūs² -ūdis, gen. pl. -um: C., pa tudi -ium: L., Iust., f (prim. skr. palvalám mlak(už)a, muža, gr. πηλός, πάλος glen, blato, mulj)

1. močvirje, barje, kál, kalúža, luža, muža, mlakuža, mlaka: H., V., Cat., Tib., Sil., Stat., Cl. idr., propter paludes exercitui aditus non est C., paludes siccare Ci., udae paludes O.; occ. jezero, reka: L., Auct. b. Alx., Mel., Lact. idr., Acherontis V. Aherontsko jezero (pri Kumah), dis iuranda palus O. = Styx.

2. meton. trst(ič)je: Mart.

palūster -tris -tre (palus)

1. močvirnat, močviren, močvarast: Ulp. (Dig.), Fl., Cl. idr., ager, limus L., locus C., loca Ci.; tudi palūstris -e: ager palustris Col.; subst. palūstria -ium, n močvirnata mesta, močvirni kraji, močáve, starejše zamoke: Plin., Vulg.; pren.: lux Pers. v blatu pregreh prebito življenje.

2. močvirski, močviren = v močvirju živeč (rastoč): ranae H., fulicae O., aves Mel.; subst. palūstria -ium, n močvirske rastline: Plin.

pampinārius 3 (pampinus) vitičen, iz vitic sestoječ: palmes Col. ki ima le vitice in listje (ne pa sadja); tako tudi sarmentum Col. = subst. pampinarium -iī, n: Plin.

pampinus -ī, m (prim. gr. πομφός opeklinski mehur, πομφόλυξ vodeni mehur, παφλάζω mehurim, delajo se mi mehurji, lit. pámpa sveženj, bula, oteklina, let. pàmpt nabrekniti, sl. popek)

1. poganjek na trti, mladika: Col.

2. ročica, vitica, vilice na trti: Plin.; metaf. vitica (starejše „oponec“) in kar ji je podobno: Plin.

3. trtni list, kolekt. trtno listje, trsno perje: Col., Plin. idr., una vestita pampinis Ci., Liber ornatus tempora pampino H., heu male tum mitis defendet pampinus uvas V.

Opomba: Tudi fem.: Luc. fr., Varr. ap. Serv., Cl., Sid.

panacēa -ae f (gr. πανάκεια, πᾶν in ἀκεῖσϑαι vse zdraviti) bot.

1. vsezdravilna zel, panacêja (panakêja), izmišljeno ime rastl., ki je baje zdravilo proti vsem boleznim: V.; soobl. panacēs -is, f: Cels., n: Plin. (gr. πάνακες) in panax -acis, m (gr. πάναξ): Col., Cael. — Pooseb. Panacēa -ae, f Panacêja (Panakêja), ena od štirih Eskulapovih hčera: Plin. (po nekaterih izdajah Panacia)

2. sicer rastl. ligusticum silvestre Plin. jelenovec, „(divje) silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij (Laserpitium siler Linn.): Plin. (v obl. panaces in panax); pl. panaces Lucr.

3. neke vrste pastináka (Pastinaca opoponax Linn.; gl. tudi pastināca): Plin. (v obl. panax).