Franja

mornarica samostalnik
1. (o vojski) ▸ haditengerészet Mornarica v okviru ofenzive izvaja operacije, s katerimi želi odpreti pot kopenskim silam vzdolž obale. ▸ A haditengerészet az offenzíva keretében olyan műveleteket végez, amelyekkel a gyalogság számára szeretné megnyitni az utat a part mentén.
Povezane iztočnice: vojna mornarica, vojaška mornarica

2. (o ladjah ali floti za določen namen) ▸ flotta, tengerészet
Slovenski ljubiteljski mornarici moramo prišteti še številne tuje, praviloma večje in dražje barke, ki so si izbrale priveze ob naši obali. ▸ A szlovén amatőr flottához hozzá kell számítanunk a számos külföldi, rendszerint nagyobb és drágább bárkákat, amelyek a mi partjainknál választottak kikötőhelyeket.
Španija si je kot prva osvajalka čezmorskih dežel kmalu nagrabila ogromno bogastvo in zgradila močno mornarico. ▸ Spanyolország a tengerentúli országok első hódítójaként rövidesen hatalmas vagyonra tett szert és erős flottát épített.
Povezane iztočnice: trgovska mornarica

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
à demi-mot na namig; namigovaje
au bas mot najmanj
au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
en d'autres mots z drugimi besedami
en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
mot à mot, mot pour mot dobesedno
(bon) mot dovtip, domislica, šala
le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
demi-mot masculin namig
espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
(fin) mot poanta, skrivni pomen
grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
gros mot psovka, kletvica
feu masculin de mots besedna igra
mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
mots pluriel croisés križanka
mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
mot fin pametna duhovita beseda
mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
mot pour rire dovtip, šala
mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
mot à double sens, entente dvoumna beseda
mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
mot trouvé dobra misel, ideja
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
avoir des mots (s)pričkati se
compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
se donner le mot domeniti se vnaprej
n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
manger ses mots govoriti nerazločno
passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
prendre au mot prijeti za besedo
traîner ses mots počasi govoriti
trancher le mot čisto odkrito reči
se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

mouiller [muje] verbe transitif zmočiti, premočiti; ovlažiti; namočiti (perilo); razredčiti (z vodo); priliti, dodati vodo ali vino (jedem); grammaire omehčati; vreči (sidro), položiti (mine); verbe intransitif, populaire piti, popivati; marine zasidrati se

se mouiller zmočiti se, premočiti se; omehčano se izgovarjati (soglasnik); familier tvegati svoje dobro ime, kompromitirati se
mouiller du vin, du lait dodati vode vinu, mleku
le navire a mouillé dans le port ladja se je usidrala v pristanišču
mes yeux se mouillèrent de larmes solze so mi stopile v oči
il s'est mouillé dans une histoire de drogue kompromitiral se je v aferi z mamili

mourir* [murir] verbe intransitif umreti, umirati (de od); figuré ugašati (ogenj); prenehati, izginiti, miniti

se mourir umirati, biti v zadnjih zdihljajih
à mourir neizrekljivo strašno
mourir en héros umreti kot junak
mourir d'un cancer, accidentellement umreti za rakom, v nesreči
mourir d'envie umreti od hrepenenja
mourir de honte, de peur na smrt se sramovati, bati
mourir de sa belle mort, de vieillesse umreti naravne smrti, od starosti
mourir en sa peau ostati vedno isti
mourir à la peine umreti sredi dela
je mourrai à la peine nič me ne bo odvrnilo od tega
mourir à la tâche umreti od dela
faire mourir quelqu'un umoriti koga; spravljati koga v nestrpnost
vous me faites mourir morite, dolgočasite me
faire mourir à petit feu (figuré) dati koga na natezalnico
s'ennuyer à mourir na smrt se dolgočasiti
c'est à mourir de rire človek bi počil od smeha
tu t'en ferais mourir! (populaire) nič se ne da napraviti!
je veux mourir si ... naj me strela ubije, če ...
les paroles lui moururent dans la bouche besede so mu zamrle v ustih
il est mort centenaire umrl je kot stoletnik
on ne meurt qu'une fois (proverbe) človek le enkrat umre

move² [mu:v]

1. prehodni glagol
premakniti, premikati, pomakniti; odstraniti, odnesti
figurativno ganiti; spodbujati, spodbuditi, začeti, sprožiti, napeljati, nagovoriti (to k)
razdražiti, spraviti v bes; predlagati
ekonomija odposlati, razprodati

2. neprehodni glagol
premikati se, premakniti se, pomakniti se, kreniti, oditi, preseliti se (to)
figurativno napredovati; ukrepati (in s.th. v čem, against proti)
napraviti potezo (šah)
ekonomija iti v prodajo

to be moved to tears biti do solz ganjen
to be moved (at, by) biti ganjen
to move s.o. from an opinion odvrniti koga od njegovega mnenja
to move s.o. to anger razjeziti koga
to move the bowels dristiti
his bowels moved šel je na veliko potrebo
things began to move stvari so stekle
parlament to move an amendment predlagati amandma
he moved quickly hitro je ukrepal
to move heaven and earth vse poskusiti, truditi se na vse pretege
to move house preseliti se
to move in a rut živeti po stari navadi
the spirit moves nekaj me sili (to do s.th.)

moveō -ēre, mōvī, mōtum (prim. skr. mīvati rine, potiska, giblje, premika, gr. ἀ-μεύομαι prihajam naprej, prekašam)

A. (na istem mestu)

I. v pravem pomenu

1. ganiti (gibati), kreniti (kretati), premakniti (premikati), tresti, stresti (stresati), potresti (potresa(va)ti), pretres(a)ti: caelum Ci., facem O., urnam V., fila sonantia ali nervos O. strune ubirati, citharam O. na citre brenkati, tympana O. biti (igrati) na bobnice (pavke), terram, mare, sidera, oras O. stres(a)ti, humum saltu O. razrvati, zmešati, agros, tellurem V. razriti, preora(va)ti, obdel(ov)ati; preg.: m. omnes terras, omnia maria Ci. ep. nebo in zemljo (z)mešati, spraviti v gibanje; poseb. kot voj. t.t. arma movere (gr. τὰ ὅπλα κινεῖν) za orožje (z)grabiti, prije(ma)ti: V., L.; metaf.: m. arma adversus aliquem L., m. arma pro aliquo O., m. aliena arma O., neutra arma m. O ne (o)stati na nobeni strani, ostati nevtralen, leo arma movet V. se postavi v bran; o telesu in njegovih delih: m. caput, colla O., labra (v tihi molitvi) O., vocalia ora ad citharam O. peti, ora vana O. žvečiti s praznimi usti, membra Lucr., manūs, nares, oculos Q., cum capite capillos O., crinem per aëra O. vihrati puščati, pennas per auras O. mahati s perutmi, bracchia in herbas O. spustiti v travo, move formicinum gradum Pl., quāque pedem movi (se ganem), manat locus O.; tako tudi: quoquo vestigia movit Tib., m. alieni stomachum Ci. ali bilem Pl., H. povzročiti, da komu zavre kri, žolč = koga razdražiti, razjeziti; pren.: vis aestūs corpora movit L. je prevzela; pass.: atomus gravitate et pondere movetur Ci., moenia mota forent O. bi bilo omajano, mota tremoribus urbs O. pretreseno, motos fluctus componere V. razburkane; med. in refl. gibati se, premikati se, meziti se (= počasi, komaj zaznavno se premikati): glebae coepere moveri O., mons movetur V. se stresa, pontus movetur V. valoví, dentes moventur Cels. se majejo, venae desistunt posse moveri O. biti, utripati, ranae moventur propter aquam Ci. skačejo, hostes moventur L., suo motu moveri Macr. sam od sebe se gibati, se movere impigre L., move te ocius Ter., movere se ad bellum L. pripravljati se na vojno; in tako poseb. moveri ali movere se pantomimično se gibati, pantomimsko plesati: festis moveri diebus H., tres tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., histrio cum paulum se movit extra numerum Ci. kadar v gibanju telesa in obraza le malo prekrši pravilo, moveri Cyclopa (= saltare Cyclopa) H. pantomimično prikazovati Kiklopa; nam. se movere tudi movere corpus ad numeros Sen. ph. ali m. membra ad certos modos Tib.; act. movere = med. ali refl.: terra movet L. se stresa, voluptas movens (= in motu, naspr. voluptas stans v miru, mirujoča, po Epikurovem nauku) Ci., tako tudi: perturbationes sunt moventes affectiones Ci. so menjajoča se (hipna) čustva (afekti) (naspr. manentes affectiones), res moventes (v nasprotju z istim izrazom pod B.) ali subst. moventia -ium, n: Icti. sama od sebe gibajoča se, tj. živa bitja.

2. pretvoriti (pretvarjati), spremeniti (spreminjati): forma mota est O., voltum (gr. acc., po obrazu) sermone movetur V. —

II. metaf.

1. duševno gibati, premikati ali obračati, preudariti (preudarjati), razb(i)rati, premišlj(ev)ati, razmišlj(ev)ati: movere se ad motus fortunae C. (gl. mōtus -ūs), neque se in ullam partem movere C. ali neutram in partem moveri Ci. ne potegniti (vleči) z nobeno stranko, ne odločiti se za nobeno stran, ne nagibati se na nobeno stran, ostati nevtralen, animus Catilinae eadem illa movebat S. je gojil še isto misel, je bil še istih misli, multa movens animo V. (prim. volvō); tudi samo: Iuno multa movens V.

2. (na telo, duh, srce, voljo) delovati, učinkovati, vplivati, vpliv imeti na koga, kaj, moč imeti nad čim: pulchritudo movet oculos Ci., prata movent animum V., si quid tunc moverimus Cels. če tačas dražilno učinkujemo; pass. (ki ga nav. slovenimo z act.): non moveri amicitiae memoriā Ci., iudex suspicione non movetur Ci., exterae nationes nobilitate moventur Ci., populos gratiā movetur Ci., neque specie movetur V., iisdem rebus moveri (= gr. συμπαϑεῖν) Ci. biti dovzeten za iste vtise (vplive), cum animi inaniter moveantur Ci. ko (ob)čutijo navidezen dójem (vtis); z notranjim obj.: nihil horum ora te moverunt Ci., milites earum regionum consuetudine multum moventur C. navada močno vpliva na vojake, nil moveor super imperio V. = ne brigam (menim) se za vrhovno oblast (poveljstvo).; occ.
a) strašiti, prestrašiti, ustrašiti, (pre)plašiti, (raz)buriti, vzburka(va)ti, vznemiriti (vznemirjati), osupniti (osupljati): movebat haec multitudo hostium Alexandrum Iust.; pogosteje v pass.: iustis formidinis causis moveri Cu., movebatur animo et extimescebat Ci., moveri multitudine hostium Iust. ali novitate monstri O., hostium clamore non territus qui possem vestro moveri? Vell., absiste moveri V. nehaj se bati, ne boj se, Venus mota minis V.
b) ganiti, dotakniti (dotikati) se, vznemiriti (vznemirjati), (o)mehčati, (o)mečiti, v srce seči (segati), pretresti (pretresati) komu srce, vzbuditi (vzbujati) komu usmiljenje (sočutje): moverat plebem oratio L., dicta nihil moverunt quemquam L., movebat (sc. eos) patris senectus Cu., m. animos iudicum Q., Manes fletu V., saxa gemitu O., Acheronta movebo V. (o)mehčal, misericordiā moveri C., Roscii morte moveri Ci.
c) navdušiti (navduševati), navdahniti, navdihniti (navdihovati): aliquem thyrso O., quos Bellona saeva movet Lucan.
d) (glede na miselnost) pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati): acute, peracute moveri Ci. (zelo) ostroumno misliti; tako tudi: quasi acutule moveri Aug.
e) (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)srditi: movet feroci iuveni animum comploratio sororis L., praecipue eum movit, quod … Cu., men' moveat cimex Pantilius? H., Dianae non movenda numina H., qui irascitur, motus est Sen. ph. je zblojen.
f) (politično) spraviti (spravljati) v gibanje, premakniti (premikati), (raz)dražiti, razburiti (razburjati), razburka(va)ti, (raz)vne(ma)ti, dvigniti (dvigati), prebuditi (prebujati), vznemiriti (vznemirjati): omnia S., res Fl., rebus motis T. v burnem času, motae rei fama T. o poskusu prevrata, quieta movere magna merces videbatur S., movetur servitium in Siciliā Ci. ali civitas S. ali Thessalia Fl. vstaja, se dviga.

3. (o)majati, (s)premeniti (spreminjati), pretres(a)ti: alicuius sententiam Ci., fidem, fatum O., nihil moventur nuptiae Ter. ostane, kakor je bila (sklenjena), sed ea non muto, non moveo Ci. tega ne drugačim, ne spreminjam, moveri mutarive putas bellum V. da se bliža koncu ali da se drugače obrača, igitur movere et quatere, quidquid usquam aegrum esset, aggrediuntur T., nihil motum ex antiquo L. nobena sprememba starih običajev.

4. premakniti (premikati) koga, nagniti (nagibati), (pri)siliti, nagnati (naganjati) koga k čemu, pripraviti (pripravljati) koga do česa, siliti koga k čemu, da bi kaj storil, kaj storiti, preprič(ev)ati, pregovoriti (pregovarjati): quos pecunia movere non potuit Ci., suis quemque stimulis movere ad bellum L., quem (sc. Eurybiadem) cum minus quam vellet moveret N., Lentulus aeris alicui magnitudine movetur C. (slovenimo z act.), consilio eius motus est N. dal se je pregovoriti njegovemu nasvetu, ubogal je njegov nasvet, motus precibus mulierum Iust.; z inf.: me non moveat per altum ire V.; s conj.: cuius reprehensio me vehementer movet, non solum ut … , verum etiam ut … Ci., eisdem de causis, quominus dimicare vellet, movebatur C.; pt. pf. mōtus 3 pri abl. causae se nav. ne sloveni: irā, amore motus O. iz jeze (v jezi), iz ljubezni; subst. pt. pr. moventia -ium, n nagibi, motivi, gibala: quaedam quasi moventia Ci.

B. (z mesta, od koga)

I. (v pravem pomenu)

1. ganiti, premakniti (premikati), pomakniti (pomikati), umakniti (umikati), odmakniti (odmikati), odpraviti (odpravljati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): lapidem hinc Cod. Th., fundamenta, deum loco Ci., thesaurum loco Icti. izkopati, armenta stabulis V. izgnati, omnia, quae moveri possunt N. = res moventes L. premično imetje, premičnina, diductis aedificia angulis vidimus moveri (da se razmikajo) iterumque componi Sen. ph., neque motis senibus et feminis iuventus sola restitit T.; pren.: move a te moram Pl. nemudoma pojdi na delo, nemudoma se loti dela; refl. in med. ganiti se, premakniti (premikati) se, odpraviti (odpravljati) se, oditi (odhajati), odriniti (odrivati), dvigniti (dvigati) se: neque se quoquam movit ex urbe N., se loco movere non posse C. (o ladjah v brezvetrju), se humo O., se gremio alicuius Cat., se de Cumano Ci., se istinc Ci., se hinc O.; abs.: Aurora se movet ali Aurora movetur O. se dviga; occ.
a) kot medic. t.t. loco, loco suo ali sedibus suis moveri, v stiku tudi samo moveri Cels. (o kosteh) premakniti (premikati) se, izpahniti (izpahovati) se.
b) kot voj. t.t. castra movere „tabor premakniti (premikati)“ = (iz tabora) odriniti, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, dvigniti (dvigati) se, naprej se pomakniti (pomikati): Ci. idr., castra loco non movere L., castra ex eo loco m. C., qui exercitu lustrato cum Arretium versus castra movisset et contra Hannibalem legiones duceret Ci., castra ad Euphratem, ad hostes m. Cu.; tudi movere (refl.) castris, ex stativis L.; tudi samo movere: iniussu movere non audere L., m. Canusio Ci., a Samo L., in Indiam Cu.; od tod med. in refl.: portis in arva moveri V. od vrat odriniti v boj na poljane, extra confinia moveri Gallorum Amm., priusquam Tissaphernes se moveret N. se je mogel ganiti, ibi delectarum cohortium stationem relinquens praecepit iis, ne se ex eo loco ante moverent quam ipse ad eos venisset L. naj se ne ganejo, nusquam te vestigio moveris L. ali nec vestigio quisquam movebatur L. ne ganiti se, ne premakniti se; tako tudi: signa movere L. (metaf. o biku V.) ali signa e castris m. L. = „vojna znamenja premakniti (iz tabora)“ = na boj oditi (odhajati), odriniti, dvigniti (dvigati) se, m. agmen ali copias Babylonem, a Gazā ali exercitum ex hibernis Cu. dvigniti (dvigati) se z vojaškim krdelom, četami, vojsko iz tabora, zimovišča, aciem et castra m. V. dvigniti se z vojsko in taborom.
c) kot relig. t.t. bidental movere H. strelno znamenje premakniti (in s tem oskruniti).
d) movere catulos leaenae H. ugrabiti (ugrabljati).

2. izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi, izpodriniti (izpodrivati), pahniti (pehati) iz česa, s česa, od kod: movebatur civilis discidii specie Ter., mota loco O. pregnana iz domovine, m. aliquem possessione Ci. ali ex agro Ci. ep., moveri possessionibus ac dis penatibus Ci. ali sedibus Ci., loco signiferum C. odstaviti, gregem loco Pl. igralce pregnati z njihovega mesta (z odra), veros heredes Ci. izpodriniti, hostem statu L. ali hostes gradu L. pregnati s položaja, corpus statu Ci. ali ex statu Cels. premakniti s položaja, aliquem senatu S. idr. ali de senatu Ci. ali loco senatorio L. ali ordine senatorio Suet., tudi samo ordine Plin. iun. pahniti (izključiti) iz senata; tako tudi tribu Ci., in inferiorem locum de superiore Ci. potisniti; metaf. odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati) od česa: nemo te de sententiā movere potuit Ci., m. aliquem a vero S. fr.; od tod poznolat. movere aliquem (z)begati, (z)motiti koga: me movet, quod ali quia … Icti.

3. na dan spraviti (spravljati), prinesti (prinašati) odkod, dobaviti (dobavljati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): limum e gurgite O. razri(va)ti, motum ex profundo mare Cu. iz globine vzburkano, do dna razburkano, movere vina (sc. ex apothecā iz kleti) prinesti (prim. testa moveri digna bono die H.), fatorum arcana movebo V. bom spravil na dan = bom razkril, Manes movet (po nekaterih izdajah ciet) V. kliče na dan; occ.
a) nam a Caecilio propinqui minore centesimis nummum movere non possunt Ci. ep. iz Cecilija ne morejo sorodniki iztisniti niti beliča za manj kot 12% (letnih) obresti.
b) kot vrtnarski t.t. (= gr. ὁρμᾶν) gnati, odgnati (odganjati), pognati (poganjati): sarculus corticem movet Col.; nav. refl. se movere ali med. moveri pognati (poganjati): et gemma se et cortex movet Col., de palmite gemma movetur O.
c) kot obr. t.t. prinesti (prinašati): Iovi ferctum Ca.
d) kot medic. t.t. gnati kaj, na kaj, k čemu: sudorem, urinam Cels., alvum Ca., Cels., acria lacrimas movent Cels.; med.: ex ore spumae moventur Cels. pene se cedijo iz ust. —

II. metaf.

1. narediti (delati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati): Cels., Suet., discordias, societatem consilii publici, indignationem L., misericordiam, suspicionem, fletum populo Ci., lacrimas Q., Sen. ph., alicui invidiam, alicui risum Sen. ph., ea potitio et risus hominum et querellas moverat Ci., verbis odia aspera movi H.

2. zače(nja)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se: ab Iove carmina nostra move O. (prim. gr. ἐκ Διὸς ἀρχώμεσϑα), deae, cantūs movete V. zapojte, maius opus moveo V., novos ortus moveri Stat. (o Avrori), ego istaec moveo aut curo? Ter. je moje delo, moja skrb?, m. bellum Ci., L., seditionem Icti.; splošno: ne quid a tergo moveretur L., Cu. da ne bi prišlo do česa, do kakšnega poskusa, ut nihil usquam moveri viderunt L.; refl.: iam undique pugna se moverat Cu. se je bila začela; occ. sprožiti (sprožati), pognati, spodbuditi (spodbujati) kaj, da(ja)ti pobudo za kaj, k čemu, nače(nja)ti, omeniti (omenjati), zače(nja)ti govoriti o čem, na dan priti (prihajati) s čim: actionem, consultationem L., quaestionem T., historias H., iocum S. izmisliti si dovtipno besedo; od tod tudi: numen movisse deos traditur L. bogovi so baje dali znamenje, Iuppiter, exemplum veritus, derexit in ipsum fulmina qui nimiae moverat artis opem O. ki je bil pokazal; kot jur. t.t. zače(nja)ti, razpravljati, vršiti, pognati (poganjati), sprožiti (sprožati): controversiam nominis T. (Dial.) ali de verbo Cels., controversiam alicui, accusationem, quaestionem, litem, … Icti.

moyen [mwajɛ̃] masculin (pomožno) sredstvo, pripomoček; izhod; možnost; pluriel sredstva; premoženje; figuré sposobnosti, nadarjenost (de za); juridique dokazi

par tous les moyens za vsako ceno
au, par moyen de s pomočjo, s, z
moyen d'action pripomoček
moyen de coercition prisilno sredstvo
moyens pluriel de communication, d'enseignement, de paiement, de production, de propagande, de publicité prometna, učila, plačilna, proizvajalna, propagandna, reklamna sredstva
moyens pluriel de subsistance, de transports eksistenčna, prevozna sredstva
sans moyens de subsistance popolnoma brez sredstev za preživljanje
moyen d'échange menjalno sredstvo
moyen de fortune (zasilen) pripomoček
moyens pluriel étrangers, propres tuji, lastni kapital
moyen de prémunition zaščitno sredstvo
avoir les moyens imeti sredstva; moči, lahko si privoščiti (de quelque chose kaj)
il en a les moyens on si to lahko privošči
avoir des moyens biti premožen, imovit
disposer d'amples moyens na voljo imeti obilna sredstva
employer les grands moyens uporabiti energična sredstva
c'est au-dessus de mes moyens to je več, kot zmorem, to presega moja sredstva
il est rentré chez lui par ses propres moyens vrnil se je domov peš
se servir des moyens du bord posluževati se sredstev, ki so pri roki
utiliser des moyens illégitimes uporabljati nezakonita sredstva
il n'y a pas moyen ne gre, ni mogoče, je nemogoče
pas moyen de le toucher au téléphone nemogoče ga je dobiti na telefon
le moyen? quel moyen? in kako?
voies et moyens pota in sredstva
la fin justifie les moyens namen upravičuje sredstva, za dosego cilja so vsa sredstva dobra
qui veut la fin veut les moyens kdor hoče doseči cilj, so mu vsa sredstva dobrodošla, dobra

móž man, pl men

velik (visok) móž a tall man, (figurativno) a great man; (soprog) husband
kot en móž (enoglasno) as one man
móž proti móžu (bližinski) hand-tohand
borba móža proti móžu hand-to-hand struggle
slamnati móž (figura, statist) man of straw, dummy
divji móž wild man of the woods
povodni móž water sprite
do zadnjega móža (= vsi) to the last man, (all) to a man
padli so (v boju) do zadnjega móža they perished to a man
pravi móž na pravem mestu the right man in the right job (ali place)
vsi možje brez izjeme every man jack
priti, naleteti na pravega móža to come to the right man
biti le pol móža (figurativno) to be only a half man
izkazati se za móža to play the man, (ne se ustrašiti) to stand up to it like a man
dvigniti se kot en móž to rise like one man
pokaži, da si móž! show yourself a man!, show us what you're made of!
govorita kot móž móžu! let us have a man-to-man talk!
biti móž beseda to keep one's word, to be a man of one's word
on je móž beseda he is a man of his word
ladja se je potopila z vsemi móžmí na krovu the ship went down (ali sank) with all hands
móž jo tepe, kadar je pijan her husband (ali man) beats her when he is drunk

možgáni (-ov) m pl.

1. cervello, pl. pren. cervelli; pl. f cervella (možganska snov):
velikost možganov grandezza, dimensione del cervello
vnetje, zgradba možganov infiammazione, struttura del cervello
anat. mali možgani cervelletto, cerebello
anat. srednji možgani mesencefalo
anat. veliki možgani cervello, encefalo
med. mehčanje možganov encefalomalacia
pretres možganov commozione cerebrale
telečji možgani cervello di vitello

2. pren. (kot središče človekovega razumskega in zavestnega življenja) cervello, mente:
misel mu je šinila skozi možgane un pensiero gli balenò nella mente
plod bolnih možganov frutto di un cervello impazzito

3. pren. (vodilni ljudje; inteligenca) cervello:
možgani gibanja, tolpe il cervello del movimento, della banda
beg možganov (iz države) fuga dei cervelli

4. inform.
elektronski možgani (računalnik) cervello elettronico, elaboratore elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
možgani se mu kisajo, mehčajo ha il cervello rammollito, nei calcagni
možgani so mu začeli hitro delovati il cervello ha cominciato a funzionare rapidamente
danes mu je udarilo v možgane oggi non è in grado di ragionare
iron. v njegovih možganih se je prižgala lučka ha finalmente capito
napenjati možgane spremere le meningi
rahljati komu možgane insegnare a qcn. a ragionare
pobrskati po možganih cercare di ricordare
imeti konjske možgane avere un cervello di gallina
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa

možgáni (organ) cerebro m , anat encéfalo m ; (jed) sesos m pl

mali (veliki) možgani cerebelo m (cerebro m)
pranje možganov (fig) lavado m de cerebro
telečji možgani sesos m pl de ternera
omehčanje možganov reblandecimiento m cerebral
pretres možganov conmoción f cerebral
možgani so se mu skisali está descabellado
elektronski možgani cerebro electrónico

možno [ó] möglich
človeku možno menschenmöglich
če ni možno wenn es nicht möglich ist, bei Unmöglichkeit
možno je, da … es ist möglich, [daß] dass …, möglicherweise (wird …)/es besteht die Möglichkeit
tudi kaj takega je očitno možno so etwas soll es geben

mrâv m, mn. mrȃvi, rod. mn. mrávā in mrávī zool. mravlja: crni ili mrki mrav; rusi ili šumski mrav, bijeli, beli -i termiti; vrijedan, vredan kao mrav priden kot mravlja; prođoše me mravi spreleteli so me mravljinci; ni -a nisam zgazio tudi mravljice nisem pohodil; eto ih iz varoši pljeva i mrav, ima ih na milijune iz mesta jih je brez števila, na milijone jih je

mravljínec zoologija fourmi ženski spol

mravljinci fourmis, fourmillement moški spol, picotement moški spol
mravljinci so mu gomazeli po hrbtu il avait des fourmis dans le dos

mravljínec (-nca) m

1. (mravlja) formica

2. pl. mravljinci formicolio; ekst. brivido:
mravljinci so mu (za)gomazeli, lezli po telesu provava un formicolio per tutto il corpo
mravljinci so me spreleteli rabbrividii

mrežiti glagol
1. ponavadi mrežiti se (o navezovanju stikov) ▸ hálózatépítés, hálózatosodás
V resnici ves čas mrežimo vsi, ko navezujemo nove stike in sklepamo poznanstva. ▸ Valójában mindannyian folyamatosan hálózatépítéssel foglalkozunk, amikor új kapcsolatokat és ismeretségeket kötünk.
Po projektu, za katerega je EU dala 800.000 evrov, bodo bavarski in avstrijski strokovnjaki usposabljali in mrežili slovenske uradnike. ▸ A 800.000 eurós, uniós finanszírozású projekt keretében bajor és osztrák szakértők szlovén tisztviselők továbbképzését végzik, és segédkeznek a hálózatépítésükben.
Ključni nasvet podjetnikom, ki želijo razviti visokotehnološko podjetje, je: mrežite se. ▸ Az egyik legfontosabb tanács a csúcstechnológiai céget fejleszteni kívánó vállalkozók számára: a hálózatosodás.
Domači bendi se neprestano mrežijo in spoznavajo ljudi iz različnih držav, člane skupin, agente, lastnike klubov, novinarje, založnike, medije ... ▸ A helyi zenekarok folyamatosan hálózatot építenek, találkoznak a különböző országokból érkező emberekkel, zenekari tagokkal, ügynökökkel, klubtulajdonosokkal, újságírókkal, kiadókkal, médiával stb.

2. ponavadi mrežiti se (o mrežastem vzorcu) ▸ behálóz, térhálósít
Po vasi se mrežijo le ozke potke in stopnice, prehodi med hišami so zaviti in strmi. ▸ A falut csak keskeny ösvények és lépcsősorok hálózzák be, a házak közötti átjárók kanyargósak és meredekek.
Kalcij prečno mreži linearne poliakrilatne verige, zaradi prečnega zamreženja je omejena gibljivost polimerov. ▸ A kalcium térhálósítja a lineáris poliakrilátláncokat, a térhálósodás korlátozza a polimerek mozgékonyságát.

3. (delati pajčevino) ▸ hálószövés
Pri nas doma pa v lastni senci pajki mrežijo v kredenci, ker je denarcev le za hudo silo. ▸ Nálunk otthon a konyhakredencben a pókok a saját árnyékukban szövögetik a hálójukat, mert alig van pénzünk.

mrgoléti (-ím) imperf.

1. pren. formicolare, brulicare; pullulare:
na cestah mrgolijo avtomobili, mrgoli avtomobilov per le strade brulicano le macchine

2. (gomazeti) sentire un formicolio:
od groze so mu mrgoleli mravljinci po koži dall'orrore sentiva un formicolio per tutto il corpo

mršav pridevnik
1. pogosto v leposlovju (suh) ▸ szikár, vézna, soványBil je nekoliko okoren, suhljat fant mršavega obraza, iz katerega so gledale velike žalostne oči. ▸ Kicsit suta, vézna fiú volt sovány arccal és nagy, szomorú szemekkel.
Po ulicah so se potikale mršave koze. ▸ Az utcákon vézna kecskék császkáltak.

2. izraža neodobravanje (o slabi kakovosti ali majhni količini) ▸ szegényes, pocsék, szerényGostitelji so se morali namreč tokrat zadovoljiti z dvema mršavima remijema, vse ostalo so osvojili gostje. ▸ A házigazdáknak ezúttal két szerény döntetlennel kellett beérniük, míg a vendégek minden mást megnyertek.Nekaj tednov sem skrbno zbiral podatke in skušal prodreti do resnice, toda rezultati so bili mršavi. ▸ Néhány hétig gondosan gyűjtöttem az adatokat és próbáltam kideríteni az igazságot, de az eredmények szerények voltak.
Mršavo ekonomsko kondicijo je Rusija ohranjala z zadolževanjem. ▸ Oroszország hitelfelvétellel tartotta fenn szegényes gazdasági kondícióját.
Iskanje nakita je bila bolj mršava pretveza. ▸ Az ékszerek keresése inkább csak egy mondvacsinált ürügy volt.
Kako si mogel iz 60 kil neolupljenega krompirja dobiti za eno samo mršavo porcijo oblic? ▸ Hogyan lehet 60 kiló hámozatlan burgonyából egy sovány adag csipszet készíteni?

mŕtev dead; (umrli, rajni) deceased, late

mŕtvi pl the dead; (brez življenja) lifeless, inanimate, inert; (brezčuten) insensible, benumbed, hardened (za against); (ugasel) extinct; past; (neproduktiven) idle
na pol mŕtev half-dead
mŕtev kot hlod stone dead, as dead as a doornail, dead as mutton
bolj mŕtev kot živ more dead than alive; more than half-dead
ves mŕtev na kaj dead keen on something, crazy about something, pogovorno into something
že davno mŕtev dead and gone
stoj, ali pa si mŕtev! stop, or you're a dead man!
mŕtev jezik dead language
mŕtva barva dull (ali lifeless) colour
mŕtev kapital unemployed (ali frozen) capital
mŕtva kopriva dead nettle
Mrtvo morje the Dead Sea
mŕtva sezona dead (ali off) season
mŕtva tišina dead silence
mŕtva oseba the deceased, dead person; vojska casualty
mŕtev tir dead-end siding
mŕtev kót dead ground, shielded angle, blind spot
mŕtva veja dead branch
mŕtva teža dead weight
mŕtva straža vojska forlorn hope
mŕtev prostor dead area
mŕtva točka tehnika dead centre, dead point, (figurativno) deadlock, standstill
mŕtev tek tehnika lost motion, šport dead heat
kraljestvo mrtvih kingdom (ali realm) of the dead
sežig(anje) mrtvih cremation, incineration
smo na mŕtvi točki (figurativno) we are at a standstill
stvar je prišla na mŕtvo točko it came to a deadlock
pogajanja so prišla na mŕtvo točko the negotiations have come to a deadlock (ali to a dead end, to a standstill)
denar mu leži mŕtev v blagajni his money lies dead in a safe
biti ves mŕtev na kaj to be mad (ali crazy) about something, to be dead (ali mad) keen on something
delati se mrtvega to feign death, to sham dead
pretepsti do mŕtvega to beat black and blue
proglasiti za mŕtvega to declare someone dead, to officially pronounce someone dead
zbuditi (vstati) od mrtvih to raise (to rise) from the dead
zgruditi se mŕtev to drop dead, to die in one's boots, ZDA to die in one's tracks

mŕtev (-tva -o)

A) adj.

1. (ki je umrl, odmrl) morto:
pasti, zgruditi se mrtev na tla stramazzare morto a terra
na mestu mrtev morto stecchito (sul colpo)
mrtvo listje foglie morte

2. (ki ni sposoben opravljati svojo funkcijo) morto:
mrtve slepčeve oči gli occhi morti del cieco

3. (ki je brez značilnih živih bitij, rastlin, živali, brez vozil, brez kake dejavnosti) morto:
Mars je mrtev planet Marte è un pianeta morto
reka je mrtva il fiume è morto (senza pesci)
v tem času so ceste najbolj mrtve in questo periodo le strade sono proprio deserte
mrtva sezona stagione morta, bassa

4. (ki ne izraža veliko čustev, volje) smorto:
mrtev pogled uno sguardo smorto

5. pren. (ki ne zbuja več zanimanja, ki se več ne uporablja) morto:
politično mrtev človek un uomo politicamente morto
mrtve besede parole morte, disusate

6. pren. (tog, neživljenjski) morto:
živa in mrtva narava la natura viva e la natura morta

8. mrtva točka pren. punto morto:
biti pri čem na mrtvi točki essere a un punto morto

9. voj.
mrtvi kot, mrtvi prostor angolo, spazio morto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
aer. spuščati se v mrtvem letu planare
šport. priti na cilj v mrtvem teku raggiungere il traguardo contemporaneamente
ostati mrtva črka restare lettera morta
biti na mrtvi straži stare sulla breccia
biti mrtva veja essere un ramo secco
pehati se na (vse) mrtve viže sfiancarsi dalla fatica
biti ves mrtev od utrujenosti essere stanco morto
pog. biti mrtev na kaj essere avido, ingordo di qcs.
biti napol mrtev essere mezzo morto
biti bolj mrtev kot živ essere più morto che vivo
teh. mrtva lega punto morto
igre mrtva karta carta morta
vet. mrtva kost sopraosso
bot. mrtva kopriva lamio (Lamium)
mrtva prst (mrtvica) sottosuolo
jur. mrtva roka manomorta
voj. mrtva straža avamposto, sentinella perduta
trg. pog. mrtva teža peso lordo, morto
šport. mrtva žoga palla morta
mrtvi inventar macchinari morti, inutillizati
lingv. mrtvi jezik lingua morta
mrtvi rokav acqua morta
žel. mrtvi tir binario morto
med. mrtvi zob dente morto
klinično mrtev človek uomo clinicamente morto
mrtvo cepivo vaccino morto
mrtvo morje mare morto

B) mrtvi (-a -o) m, f, n
ni bilo videti ne živega ne mrtvega non si vedeva anima viva
kričati, tepsti na žive in mrtve gridare, picchiare come un ossesso
pokopati mrtve seppellire i morti
napiti se do mrtvega prendere una solenne sbronza
pretepsti koga do mrtvega ammazzare uno a bastonate
razglasiti koga za mrtvega dichiarare morto qcn.
na mrtvo si prizadevati mettercela tutta
rel. Kristus je vstal od mrtvih Cristo è risorto dai morti