Franja

brouillé, e [bruje] adjectif skregan, sprt; meglen, oblačen (vreme); nejasen (slika); zmešan (karte); kalen, moten (tekočina, pogled); móten, z motnjami (radio); figuré zmešan, zmeden

être brouillé avec quelqu'un biti skregan s kom
vous êtes brouillé avec l'orthographe skregani ste s pravopisom, delate mnogo pravopisnih napak
être brouillé avec le bon sens biti skregan z zdravo pametjo, ne biti pri pravi pameti
œuf masculin brouillé umešano jajce

brouillon, ne [-jɔ̃, ɔn] adjectif zmeden, zmešan, nemetodičen, ki dela nered; masculin zmedenec, konfuznež

esprit masculin brouillon zmeden, konfuzen duh

bruciare

A) v. tr. (pres. brucio)

1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik

2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo

3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke

4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije

5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike

B) v. intr.

1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine

2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge

3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu

C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)

1. opeči se

2. zgoreti

3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel

bruit [brɥi] masculin šum; hrup, ropot, trušč; grmenje, bobnenje; žvenket(anje), rožljanje; figuré govorica, govoričenje

pas de bruit! tiho! mir!
sans bruit brez hrupa, tiho; rahlo, lahno; diskretno
bruits pluriel en l'air gole, prazne, neosnovane govorice
bruit d'enfer peklenski hrup
isolé contre le bruit izoliran proti hrupu
il n'est bruit que de cela samo o tem se govori
le bruit court govori se, širi se govorica
démentir un bruit demantirati govorico
faire du bruit dajati povod za govorice o sebi
faire grand bruit zbuditi pozornost, prah dvigniti; veliko govoriti, razpravljati (de o)
ne pas faire grand bruit ne delati velikega hrupa
faire courir, répandre un bruit širiti, raztrositi govorico
faire un bruit à crever le tympan, à rompre la cervelle, à fendre la tête delati oglušujoč hrup

brun|o srednji spol (-a …) der Balken
videti iver v tujem očesu, bruna v svojem pa ne den Splitter im fremden Auge, aber den Balken im eigenen nicht sehen

brúno (-a) n

1. trave:
bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega videti, bruna v svojem pa ne vedere la pagliuzza nell'occhio del prossimo, non vedere la trave nel proprio

2. nareč. tronco

brûs m, mest. na brúsu, mn. brúsovi in brȕsovi
1. brus: -om oštriti nož, različite alate
2. osla: -om oštriti kosu; brus stoji u vodiru
3. dobiti brus ničesar ne dobiti, figo dobiti; dođe kosa do -a položaj je nevzdržen; pala pčela na brus da se meda nabere nasesti; brus znaš ti o tome figo veš o tem; htjela bi me dobiti, ali brus rada bi me ujela, toda figo!

brusquer [brüske] verbe transitif prenagliti, pospešiti; nahruliti, osorno priganjati, silo storiti (quelqu'un komu)

brusquer une affaire prenagliti zadevo
brusquer un voyage na hitro se odločiti za potovanje
ne rien brusquer ničesar ne prenagliti
il brusgue tout le monde osoren, brezobziren je do vseh
attague féminin brusquée naglo odločen, nenaden napad

bŕzdati to bridle; to put a bridle on; to rein; to curb

bŕzdati svoj jezik to bridle one's tongue
bŕzdati koga to keep a tight rein on someone
bŕzdati svojo radovednost to curb one's curiosity
bŕzdati svoje strasti to bridle one's passions
ne bŕzdati svojega veselja to let one's joy be unconfined

bŕžkone, bŕžčas probablemente; verosímilmente

bržkone ne bo prišel no vendrá probablemente; no es probable que venga

bûbanj bûbnja m
1. boben: udarati u vojnički bubanj; otići na bubanj priti na boben, na dražbo; udariti u bubanj razglasiti, spraviti na veliki boben, obesiti na veliki zvon; kao šipka uz bubanj držati se koga kot klop
2. loterijski boben: ostati u -u ne dobiti česa
3. boben pri raznih orodjih
4. anat. bobnič: bubanj u uhu
5. iz šibja pleten ribiški sak
6. morski boben, stolp

bubbola¹ f

1. izmišljotina, laž:
non raccontar bubbole! ne pripoveduj izmišljotin!

2. malenkost, bagatela, nepomembnost

bucare

A) v. tr. (pres. buco)

1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla

2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo

3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa

buco m (pl. -chi)

1. luknja, odprtina:
il buco della serratura luknja na ključavnici
banda del buco publ. vlomilska tolpa
non cavare un ragno dal buco pren. ne uspeti v ničemer, ne doseči ničesar
fare un buco nell'acqua polomiti ga, truditi se zaman
buchi del naso nosnici
buchi delle orecchie ušesni odprtini

2. pren. luknja:
vivere nel proprio buco živeti v svoji luknji, odmaknjeno od sveta

3. fiz., astr.
buco nero črna luknja

4. ekst. vrzel, luknja

5. primanjkljaj, deficit:
tappare, turare un buco zamašiti luknjo

6. šport zgrešen udarec

7. žarg. injekcija mamila (zlasti heroina)
PREGOVORI: non tutte le ciambelle riescono col buco preg. v življenju ne uspevajo prav vse naše želje

bud|en (-na, -no) čuječ, pozoren: wachsam (tudi živalstvo, zoologija); (ne speč) wach, munter, (povsem buden) hellwach, napol: [halbwach] halb wach

buen dober

buen gusto dober okus
buen mozo krepak (čeden) dečko
buen sentido zdrava pamet
buen tiempo lepo vreme
¡buen apetito! dober tek!
al buen tun tun na slepo srečo, tjavdan
buen hombre pero mal sastre dober človek (je), kaj več pa ne

buff¹ [bʌf] samostalnik
bivolska koža; mehko volovsko usnje; rjavo rumena barva
pogovorno gola koža
zastarelo udarec

blind man's buff slepe miši (otroška igra)
in one's buff nag, gol
to strip to the buff do golega sleči
to say neither buff nor stye ne reči ne bev ne mev

buffet [büfɛ] masculin omara za namizno posodo, kredenca; miza z jedili (npr. pri recepciji); bifé, točilnica, okrepčevalnica; populaire želodec; (buffet de gare) kolodvorska restavracija

ne rien avoir dans le buffet imeti prazen želodec, biti tešč
danser devant le buffet (familier) ničesar ne imeti za pod zob

bùha ž bolha: čovječja buha; biti pun buha biti pretkan, prebrisan; ta me buha neće ujesti to se meni ne bo pripetilo; ujedale su me te buhe to zadevo, nesrečo poznam; imati buhe u ušima biti nemiren, imeti kršelje v riti

built [bilt] preteklik & pretekli deležnik od build

I am not built that way to ni po mojem okusu, to mi ne ugaja