Franja

Zadetki iskanja

  • takó así; de este modo, de esta manera; de tal suerte

    in tako dalje y así sucesivamente; etcétera (krajšava: etc.)
    kakor ti meni, tako jaz tebi si haces mal, espera otro tal
    tako je v življenju así es la vida
    gre mi tako tako así así, fam vamos tirando
    tako ne gre así no puede ser
    tako je, če ... así sucede cuando...
    tako je na svetu así es el mundo
    tako daleč še nismo todavía no hemos llegado ahí
    če je tako en eso caso, siendo así
    je tako lepó! ¡es tan hermoso!
    nisem tako neumen, da bi to verjel no soy tan tonto que me crea eso
    bodite tako dobri (in odprite ...) tenga la bondad (de abrir...)
  • takój at once, immediately, presently, instantly, instantaneously, on the instant; directly; on the spot; right away; then and there; straight away, straight off; forthwith; ZDA right off, right away

    takój po večerji right after dinner
    takój po prejemu naročila immediately (ali at once) upon receipt of the order
    takój plačljiva anuiteta immediate annuity
    ki stopi takoj v veljavo effective immediately
    takój plačati to pay ready money, to pay cash, to pay on the nail
    ne morem vam povedati (kar) takój I cannot tell you straight away (ali straight off)
    takój bom govoril z njim I shall speak to him right away
    smrt je nastopila takój death was instantaneous
  • takràt

    A) adv.

    1. allora:
    takrat smo se pogostoma videvali allora ci vedevamo spesso
    takrat se je res dobro živelo allora sì che si stava bene
    moraš ga videti, šele takrat boš razumel devi vederlo, solo allora capirai
    do takrat fino allora, sino allora

    2. takrat in takrat (za izražanje časa, ki se noče ali ne more navesti) il tale, la tale...:
    rojen je takrat in takrat, tam in tam è nato il tal giorno, il tal mese e il tal anno in tale luogo

    B) konj. takrát ko (v časovnem odvisniku) quando:
    takrat ko je bilo najbolj veselo, smo morali oditi quando più il clima era allegro, ce ne siamo dovuti andare
  • ta|en (-na, -no) solch, ein solcher/eine solche/ein solches
    takšni množina solche, dergleichen, derlei, solcherlei; so gestaltet, solcherart, so beschaffen, derartig
    takšni in drugačni solche und solche
    kot takšen als solcher
    na takšen način so, in dieser Weise, solcherweise, solcherart
    ne takšen nicht so, kein solcher
    (podoben) dergleichen, so ähnlich, so ungefähr
    takšen kot … so wie, -artig
    nič takšnega nichts dergleichen
    | ➞ → tak
  • tákt (glasba) mesure ženski spol ; (ritem) cadence ženski spol , rythme moški spol ; (motorja) temps moški spol ; figurativno tact moški spol , discrétion ženski spol , savoir-vivre moški spol

    v taktu en mesure, en cadence, cadencé, rythmé
    dvo-(tri-)četrtinski takt mesure à deux (trois) temps
    takt biti battre la mesure
    ostati v taktu garder la mesure (ali la cadence)
    priti iz takta perdre la mesure (ali la cadence)
    spraviti koga iz takta faire sortir quelqu'un de la mesure (ali de la cadence)
    ne poznati takta manquer de tact
  • tákt glas compás m ; (ritem) cadencia f ; (motorja) tiempo m ; fig tacto m , delicadeza f , discreción f

    v taktu acompasado, a compás
    dajati takt marcar (ali llevar) el compás
    ostati v taktu guardar (ali observar) el compás
    priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
    spraviti koga iz takta hacer a alg perder el compás
    ne imeti takta (fig) no tener tacto
  • tále (tále tóle)

    A) pron. (ta) questi, questa; costui, costei (pl. costoro):
    tale mi že ne bo ukazoval non mi faccio certo comandare da costui
    tole je pa ključ od stanovanja questa è la chiave dell'appartamento

    B) tále (tále tóle) adj. questo, questa; codesto, codesta:
    pišem s temle pisalnim strojem scrivo con questa macchina (da scrivere)
    v tejle hiši sem jaz gospodar in questa casa comando io, qui comando io
  • talènt talent; gift

    brez talènta talentless
    igralski talènt talent for acting
    imeti talènt za risanje to have a talent for drawing
    ne izkoriščati svojih talèntov to hide one's light under a bushel
  • tàm there; in that direction; in (ali at) that place

    tu pa tàm here and there
    tàm doli down there
    tàm notri in there
    tàm preko over there
    tàm zunaj out there
    tàm góri up there
    tàm nekje thereabouts
    tàm daleč yonder
    ne tu ne tàm neither here nor there
  • tàm adv.

    1. lì, là (per lo stato in luogo):
    tisto tam je ajda quello là è grano saraceno
    tam gori na vrhu so razvaline gradu là in cima ci sono i ruderi di un castello
    tu v sobi je prijetno toplo, tam zunaj pa je mraz qui dentro fa un bel caldo, là fuori fa freddo

    2. (izraža iz sobesedila znan kraj, prostor dogajanja česa) lì, là; ci:
    padel je v jarek in tam obležal cadde in un fosso e lì rimase privo di sensi
    zaposlil se je pri gradbenem podjetju in tam ostal do upokojitve trovò lavoro presso una impresa edile e ci rimase fino al pensionamento

    3. tu ... tam, tukaj ... tam qui... là:
    tu so zime ostre, tam mile qui gli inverni sono rigidi, lì miti
    tu in tam, tu pa tam qua e là

    4. tam in tam (izraža kraj, ki se noče ali se ne more imenovati) in quello e quell'altro luogo, in quella e quell'altra città

    5. (na isti stopnji) lì, là:
    spet smo tam, kjer smo bili adesso siamo lì dove eravamo

    6. (za izražanje približnosti časovne določitve) verso, attorno:
    stric bo prišel tam okrog novega leta lo zio verrà verso capodanno
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. bencina je zmanjkalo, zdaj smo pa tam non c'è più benzina e adesso siamo nei guai
    potrebna je največja previdnost, če ne smo tam è necessaria la massima prudenza se no si finisce male
    pejor. kmalu bo tam, kjer ni muh presto andrà nel numero dei più
    pren. raniti koga tam, kjer je najbolj občutljiv colpire qcn. nel punto più sensibile, lì dove è più sensibile
    pog. živeti tam čez mejo, čez lužo vivere all'estero, oltreoceano
    glej opombo 1 prav tam vedi nota 1 ibidem
  • tangírati (-am) imperf., perf. knjiž. (tikati se, zadevati) riguardare, concernere; ekst. riflettersi:
    to me ne tangira ciò non mi riguarda
    gospodarske spremembe tangirajo podjetje i cambiamenti nell'economia si riflettono sull'impresa
  • tárča target; butt; mark

    središče tárče bull's eye
    streljanje v tárčo target practice
    streljati v tárčo to shoot at a (ali the) target, to have target practice
    biti tárča posmeha to be a laughingstock, to be a standing joke
    ne bom mu za tárčo (figurativno) I'm not going to be the butt of his ridicule
    zadeti v tárčo hit the target
  • inter.

    1. (izraža omalovaževanje) bah:
    te, nič ne bo s tem bah, non se ne farà niente

    2. (izraža pomislek) bah, boh:
    te, če bi mati izvedela bah, se venisse a saperlo la mamma
  • têči (têčem) imperf.

    1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
    kri teče il sangue scorre
    teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
    pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
    iz rane teče kri la ferita gronda sangue
    teči kot blisk correre come il fulmine
    teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
    teči sem in tja correre avanti e indietro
    besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
    teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
    po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
    voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
    mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
    vrv teče po škripcu la fune scarrucola
    teči nazaj rifluire (di fiume)
    teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
    teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
    Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio

    2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
    kolesa tečejo le ruote girano

    3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
    misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
    dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
    grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre

    4. (trajati) correre:
    teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
    čas hitro teče il tempo corre veloce

    5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
    oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico

    6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
    teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
    tečem po kruh corro a comprare il pane
    teči kot zajec correre come una lepre
    teči 100 metrov correre i cento metri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
    plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
    pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
    rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
    pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
    pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
    evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
    zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
    ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua
  • tedàj

    A) adv.

    1. allora:
    ne vem, kje sem bil tedaj non so dov'ero allora
    ravno tedaj ko proprio quando
    do tedaj sino allora

    2. (izraža vzročno-sklepalno razmerje) allora, dunque:
    nisva skregana, zakaj tedaj ne bi govorila non abbiamo litigato, perché allora non parlarci?

    3. (izraža nejevoljo, začudenje) allora:
    kje je tedaj? dov'è allora?

    B) tedàj konj.

    1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) dunque, sicché, pertanto:
    dolgo se nisva videla, tedaj si imava dosti povedati non ci siamo visti lungo tempo, sicché avremo da dirci tante cose

    2. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) allora:
    če je to res, tedaj bo hudo se questo è vero, allora saranno guai
  • teflon samostalnik
    1. blagovna znamka, tudi v pridevniški rabi (material) ▸ teflon
    prevlečen s teflonom ▸ teflon bevonatú
    ponev s teflonom ▸ teflonserpenyő
    teflon ponev ▸ teflonsütő
    Belo meso specite v ponvi, prevlečeni s teflonom, na nekaj kapljicah olja. ▸ A fehér húst teflonserpenyőben süsse meg néhány csepp olajon!
    Sodobni bombažni materiali so lahko prevlečeni tudi s tankim slojem teflona, ki odbija umazanijo. ▸ A modern pamutanyagokat vékony teflonréteggel is bevonhatják, ami taszítja a koszt.

    2. tudi v pridevniški rabi (o neobčutljivosti ali odbojnosti) približek prevedkastabil
    Dolar po novem imenujejo teflon valuta, ker se nanj nič slabega ne prime. ▸ A dollárt újabban stabil valutának számít, mert nem fog rajta semmi rossz.
    Ta politik je narejen iz političnega teflona. Namreč nič od morja očitkov o nekompetentnosti in kršenju zakonodaje in regulativ se nikoli ne prime nanj in iz vsake kaotične situacije izstopi kot zmagovalec.približek prevedka Erről a politikusról lepereg minden. Nem fog rajta soha a tengernyi szemrehányás a kompetenciahiányról és a jogszabályok megsértéséről, és minden kaotikus helyzetből győztesként lép ki.
  • tega [é] ➞ → to, ta
    davno tega vor langer Zeit, vorzeiten
    do tega/do tega trenutka bis zu diesem Augenblick, bis jetzt
    biti do tega, da daran gelegen sein, [daß] dass (veliko mi je do tega … es ist mir viel daran gelegen …)
    nič mi ni do tega es liegt mir nichts daran
    iz tega daraus, hieraus (kaj bo iz tega was wird daraus?)
    namesto tega statt dessen
    od tega davon
    od tega ne bo konec sveta davon geht die Welt nicht unter
    od tega sveta von dieser Welt
    poleg tega außerdem, daneben, weiters, übrigens
    vrh tega darüber hinaus
    zaradi tega dadurch, aus diesem Grunde
    že 10 let je tega das liegt (10 Jahre) zurück
  • ték1 (apetit) appetite; desire for food; (za kaj) zest, relish, gusto

    imam, čutim ték I have an appetite
    imam dober, zdrav (slab) ték I have a good, a keen (a poor) appetite
    jesti z dobrim tékom to eat with gusto
    izgubiti ték to lose one's appetite
    narediti, povzročiti ték to sharpen (ali to whet) the appetite
    dražiti, spodbujati si ték to stimulate one's appetite
    delati, dobiti ték to give, to get an appetite
    ték pride z jedjo the appetite grows with what it feeds on, start eating and you work up an appetite, figurativno the more you get, the more you want
    biti brez téka, ne imeti téka (žargon) to be off one's food, to be a poor eater
  • tekmováti to compete (z with); to enter a competition; to contest (z, za with, for), to rival, to emulate (s kom someone); to vie (z, v with, in)

    nihče ne more tekmováti z njim he is without a rival, he is unrivalled
    dekleti sta tekmovali med seboj za prvo mesto the two girls vied with one another for the first place
    tekmováti v vljudnosti to vie in civilities
  • tek na dolge proge frazem
    (dolgotrajna aktivnost) ▸ hosszútávfutás
    Na podlagi izkušenj sem trdno prepričan, da se v politiki nič ne zgodi čez noč, to je tek na dolge proge. ▸ A tapasztalataim alapján szilárd meggyőződésem, hogy a politikában semmi sem történik egyik napról a másikra, ez hosszútávfutás.