Franja

denticulus -ī, m (demin. dēns)

1. zobek: Ap., Pall.

2. pren.
a) arhit. zobčast okrasek na stebru: Vitr.
b) neko nazobčkano poljedelsko orodje: Pall. — Kot nom. propr. Denticulus -ī, m Dentikul, npr. Licinius Denticulus Licinij Dentikul: Ci.

dēpāscō -ere -pāvī -pāstum

1. (o živalih) popasti, pomuliti: qui (tauri) tibi nunc viridis depascunt summa Lycaei V., d. herbas Col., oleam Plin.; v pass.: qui a pecore eius depasci agros publicos dicerent Ci., saepes … apibus florem (grški acc.) depasta salicti V. vrbovo drevje, katerega cvetje čebele obirajo; pren.: et depasta altaria liquit V. in je odšel, ko je pojedel, kar je bilo (mesa) na žrtvenikih; pren.: luxuries quaedam (orationis), quae stilo depascenda est Ci. ki se mora s pisalom obrezati, omejiti, depasci veterem possessionem Academiae ab hoc acuto homine non sinemus Ci., Latium logno depascere bello Sil., depasti flammis scopuli Sil.; dēpāscor -scī (kot med.) objesti (objedati), obgristi (obgrizovati): (anguis) miseros morsu depascitur artūs V., depasci ceras, segetes Plin.; pren.: omnia nos itidem depascimur aurea dicta Lucr., artus depascitur arida febris V. suši.

2. depascere (act. causativum) (o pastirju, poljedelcu) popasti: saltūs O., qui … luxuriem segetum tenera depascit in herba V., d. farraginem saepius Col., glandem immisso pecore Icti.

dēpōnō -ere -posuī -positum

I.

1. položiti (polagati), (na tla) postaviti (postavljati): caput Pl., O., corpora, lecticam L. fr., Suet., lecticā paulisper depositā Ci.; hanc vitulam depono H.; šalj.: aliquem d. vino Pl. koga z vinom (na tla) položiti = napiti ga; ret.: Chattos saltus suus Hercynius … deponit T. spušča v ravnino, zapušča v ravnini. Kam? in acie tertio ordine … deponi Varr. (o triarijcih), cum in gremiis mimarum mentum mentemque deponeres Ci., d. plantas (grebenice) in hortis O. ali malleolum in terram, semina sulco Col. zasaditi (zasajati), lyram in muris O., latus in harenis O., fessum militiā latus depone sub lauru mea H., d. corpora sub ramis arboris altae V. uleči se, inter genua sua caput Ap.; pesn. s samim abl.: caput strato d. O.

2. occ.
a) kaj (kot poverjeno blago) spraviti (spravljati), shraniti, v (s)hrambo dati (izročiti, izročati): amphoras in templo Dianae N., signa deposita apud amicos Ci., apud alium eas phaleras habuisse depositas Ci., d. impedimenta citra Rhenum C., liberos, uxores suaque omnia in silvis C., obsides apud eos C., ut ibi (Corinthi) obsides deponerentur L., ad saucios deponendos adire Apolloniam C. da bi ranjence spravil na varno, d. pecuniam apud aliquem ali in delubro Ci. ali ad (v) Phacum L., d. pignus Lucan., testamentum depositum apud virgines Vestales Suet.; od tod subst. pt. pf. dēpositum -ī, n v hrambo dano (poverjeno) blago, polog: Q. (VII, 2, 50; XI, 2, 25), nec umquam depositum tibi sospes erit Iuv., depositum reposcere Suet., in deposito habere, pro deposito esse apud aliquem Icti.
b) denar (kot posojilo) varno naložiti: habere in Africa trecenties HS fundis nominibusque depositum Petr.; pren. komu kaj izročiti (izročati), poveriti (poverjati), zaupati: eas (pecunias) in publica fide L., communem causam populique ius in vestra fide ac religione deponit Ci., quae rimosā bene deponuntur in aure H., quidquid habes, age, depone tutis auribus H., fallere depositum pripraviti ob zaupano = ob posevek: O. (Metam. V, 480) ali = ob zaupano Deaniro: O. (Metam. IX, 120), in quo omnes sollicitudines meas deposui Sen. ph. v čigar srce sem izsul vse svoje skrbi.

3. kako poslopje podreti, porušiti: aedificium Icti., deposita arx Stat.

II.

1. odložiti (odlagati), stran da(ja)ti, znebiti se česa: sarcinas, gladium Ci., arma odložiti: V., Cu., Q. ali položiti: Ci., C., L., onus C., Lucr., coronam L., circum caput micantes radios O., laurum capillis (abl.) ponite! deponunt O., d. soleas Mart., comas Mart. ali crinem T. odrezati, odstriči, ungues et capillos Petr. nohte obrezati in lase odstriči, spiritum Q. sapo zadrževati, vela Sil. sneti, zviti, puerum Plin. iun. razprtati, uxorem et liberos Fl. z voza dati, homines funibus Veg. po vrveh spustiti (spuščati), legiones Auct. b. Afr. ali exercitum in terram Iust. na suho postaviti, izkrcati, aliquem per fenestram Vulg. iz sobe skoz okno spraviti. Od kod? onera iumentis C. tovorno živino razprtati, librum de manibus Ci., cadaver regis de cruce Vulg. s križa sneti. Kam? coronam in aram L.; pesn.: quam (Latonicam) mater prope Deliam deposivit (gl. opombo) olivam Cat. je rodila, d. onus naturae ali fetus in eius tugurio Ph. skotiti, povreči.

2. pren. odložiti (odlagati), (o)pustiti, odreči se, odpovedati se čemu, slovo dati čemu, rešiti se česa, znebiti se česa, izogniti se čemu, odkloniti kaj: onere deposito officii Ci., d. accusatoris personam (krinko), amicitias, inimicitias, invidiam, insidias, molestias, audaciam, timorem, opinionem, tantam dignitatem, ineptias istas et desideria urbis Ci., memoriam alicuius rei ali aliquid ex memoria Ci. pozabiti, provinciam, aedificationem, maerorem atque luctum Ci., omnes curas doloresque Ci. ep., imperium Ci., C., N., Suet., Iust., gloriam Ci., C., consilium C., adeundae Syriae consilium Ci., simultates Ci., Suet., animam N. izdihniti (dušo), ut prius animam quam id (odium erga Romanos) deposuerit N. da je prej izdihnil kakor je (= ga) opustil, d. vitam N., bellum S., L., O., T., Iust. končati, spem C., H., Suet., pudorem H., magistratum C., dictaturam L., Q., Suet., tutelam L., triumphum L. odkloniti, nomen O., famem O. utolažiti, sitim O. (u)gasiti, reparandae classis cogitationem Auct. b. Alx., vota Iuv., honorem Suet., barbariem, tyrannidem, studia belli, metum, odia, offensam Iust. — Od tod subst. pt. pr. dēpōnēns -entis, n (sc. verbum) deponentnik, gram. za glagole, ki „odlagajo“ aktivne oblike (izvzemši pt. pr., pt. fut. in inf. fut.) ter imajo v pasivnih oblikah (razen gerundija) aktivni in medialni pomen: Char., Prisc.

III. (ker so umirajoče polagali s postelje na zemljo) met. pt. pf. dēpositus = umirajoč, ki mu ni rešitve (o bolniku, ki mu je zdravnik napovedal smrt), tudi = umrl: Acc. fr., Caecil. fr., Luc. ap. Non., ut depositi proferret fata parentis V., iam prope depositus O., depositum nec me qui fleat, ullus erit? O.; kot subst. masc.: depositus meus Petr.; pren. izgubljen: mihi videor … maxime aegram et prope depositam rei publicae partem suscepisse Ci.

IV. drž.pr. (v pozni lat.) koga iz službe dati (spraviti), odstaviti: Aug.

Opomba: Nenavaden pf. dēposīvī: Pl., Cat.; inf. pf. dēposīsse: V. (Catal.); sinkopirani pt. pf. dēpostus: Luc. ap. Non.

dēputō -āre -āvī -ātum

I. odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: Ca., Col., umbras (senčnate veje) O.

— II. pren.

1. natančno (pre)ceniti, za kaj odločno imeti, (komu) kaj v kaj šteti: vide si hoc utibile magis deputas Pl., d. aliquem malo quovis dignum Ter., operam alicuius parvi pretii Ter., omne id deputare esse in lucro Ter., d. aliquem esse hebetem aeque ac pecus Acc. ap. Ci., aliquid delicto (dat.) Tert.

2. v pozni lat.
a) koga (kaj) za kaj, za koga nameniti (namenjati): Aur., Vop., vaccas steriles aratro Pall., milites obsequiis ali ad obsequia (za službovanje) Veg., vectigalia civitatibus Lamp. odmeriti.
b) da(ja)ti, prepustiti (prepuščati): patrimonia sua mimis Vop.
c) kot krivdo pripisovati komu kaj = koga česa kriviti: aliquid deo Eccl.

derivacijsk|i (-a, -o) Derivations- (kot der Derivationswinkel)

dérouter [derute] verbe transitif zmesti, zbegati, premotiti; dezorientirati, speljati na napačno pot, odvrniti s (prave) poti

se dérouter priti s prave poti, zaiti, zabloditi
sa réponse m'a dérouté njegov odgovor me je zmedel
dérouter un candidat par des questions inattendues zmesti kandidata z nepričakovanimi vprašanji
être tout dérouté biti ves zmeden, zbegan
dérouter un navire, un avion, un train odrediti ladji, letalu, vlaku v teku vožnje (poleta) drugo pot, kot je bila prvotno predvidena

derrata f (zlasti pl.) poljski pridelki; blago, živila:
è più la giunta che la derrata pren. več je odvečnega kot tistega, kar potrebuješ

desayunarse zajtrkovati

desayunarse de una noticia kot prvi izvedeti novico
venir desayunado priti po zajlrku

descend [disénd]

1. neprehodni glagol
spustiti, spuščati se, navzdol iti, sestopiti, padati; izhajati, biti po rodu; biti nagnjen (upon)
planiti, navaliti; podedovati; ponižati se
figurativno nepričakovano obiskati
astronomija proti jugu se pomikati (zvezde)

2. prehodni glagol
spuščati se

to be descended from izvirati, izhajati, biti po rodu iz
to descend to s.o. dobiti kot dediščino
to descend (up)on s.o. nepričakovano koga napasti

descosido v neredu; blebetav; neumen

descosido m razparan šiv; čvekač
reír como un descosido na vse grlo se smejati
gastar como un descosido čezmerno zapravljati
peor es lo roto que lo descosido rajši upogniti se kot zlomiti (se)

dēscrībō -ere -scrīpsī -scrīptum

I.

1. črtati, včrtati, načrtati, (na)risati, (na)slikati, napisati: formam alicuius Pl., caelum Varr., in arena geometricas formas quasdam esse descriptas Ci., qui (Archimedes) dum in pulvere quaedam describit Ci., Archimeden memoriae proditum est … intentum formis, quas in pulvere descripserat, … interfectum (esse) L., descripsit radio totum … orbem, caeli meatus describent radio V., d. carmina in foliis, in viridi cortice fagi carmina V., votiva descripta tabella H., tabulas mensuris et lineis (po meri in črtah) d. Q.; occ. prepis(ov)ati: litteras describendas civibus dare Ci., tabulas publicas describi ab omnibus librariis imperavi Ci., unde ego mira descripsi … praecepta haec H., d. legem Suet., factorum dictorumque eius descripta recitare T. prepis njegovega dnevnika.

2. pren. popis(ov)ati, opis(ov)ati: malos mores Pl., sermones moresque Ci., mulierem Ci., quam (coniugem) ego sine contumelia describo Ci., d. facta … versibus N., vulnera Parthi, flumen Rhenum H.; si quis erat dignus describi H. (v komediji) prikazovan biti, hoc argumento se describi sentiat Ph.; z dvojnim acc.: me … latronem ac sicarium abiecti homines … describebant Ci.; tudi = na koga meriti, ciljati, koga natolcevati, koga zbadati: Crassum Ci. ep., descripti consulares Ci.; occ. določiti (določati), razločiti (razlagati), opredeliti (opredeljevati): officia, verba Ci.

— II. pogosto in pravilneje tudi dīscrībō

1. razdeliti (razdeljevati), razporediti (razporejati), razvrstiti (razvrščati), uvrstiti (uvrščati), koga komu prideliti (prideljevati): quemadmodum discriptum erat Ci., discr. tributim et centuriatim ordines, discriptus populus censu, ordinibus, aetatibus Ci., habuit plebem in clientelas principum discriptam Ci., discripsisti urbis partīs ad incendia Ci., censores binos in singulas civitates discr. Ci., in duodecim menses describit annum L., descr. agrum in iugera dena, classes centuriasque ex censu, milites in legiones, libertinos in quattuor urbanas tribus L., agmina Cu., cum antea equites in suam quisque gentem describerentur Cu.

2. (kot delež) odkaz(ov)ati, podeliti (podeljevati): discr. bona suius comitibus Ci., descriptas servare vices H. odkazano vlogo (= posel), descr. magnam vim frumenti populo L., pecuniam publicis litteris Vell. javnim računom prideliti = v javne račune vpisati, per familias ministeria T., natio Frisiorum … consedit apud agros a Corbulone descriptos T.

3. (dobave, dajatve) razpis(ov)ati, naložiti (nalagati), odmeriti (odmerjati): civitatibus pro numero militum pecuniarum summas discribere Ci., vecturas frumenti finitimis civitatibus descripsit C., descr. sociis quindecim milia peditum L., pecunias Auct. b. Afr.

4. postaviti (postavljati), odrediti (odrejati), predpis(ov)ati: leges alicui discr. Ci., a quibus civitatibus iura discripta sunt Ci., quae discripta sunt legibus et iure civili Ci., quem ad modum esset ei ratio totius belli descripta, edocui Ci. — Od tod adj. pt. pf. dēscrīptus (dīscrīptus) 3, adv. -ē (po)razdeljen, razvrščen, razčlenjen, urejen: quorum (verborum) discriptus ordo Ci., natura, qua nihil est aptius, nihil discriptius Ci., accurate et discripte dicere Ci.

description [diskrípšən] samostalnik
popis, opis, oris; vrsta; stroka

to answer to the description biti, kot so ga opisali
a scoundrel of the worst description lopov, da mu ni para
to defy (ali baffle, beggar) description biti nepopisem
past all description nepopisen
there was no room of any description prav nobenega prostora ni bilo
of every description vsakovrsten

descuartizar [z/c] razčetrtiti; na kose razbiti

ni aunque me descuarticen za nobeno ceno; tudi če me stane življenje
está descuartizado je kot na mučilnem kolesu

dēserviō -īre

1. skrbno služiti, streči, zelo vdan biti, za koga, za kaj skrbeti, prizadevati si, zavzemati se, kaj skrbno gojiti, s čim posebno rad ukvarjati se: O., Q., cuivis, bonis viris, divinis rebus Ci., studiis, expetitis honoribus Plin. iun., sacris suis Ap., legibus officiisque Lact.; (o neživih subj.): si operae, si vigiliae (meae) deserviunt amicis Ci. so posvečene, nec unius oculis flumina, fontes, maria deserviunt Plin. iun. ne služijo enemu samemu kot paša za oči, in palpebris … est quoddam deserviens his (oculis) ministerium Q. je nekaj, kar (očem) dobro služi; v slabem pomenu = čemu streči, ugoditi (ugajati): corpori Ci., voracitati suae Ap.; abs.: haereant, iaceant, serviant Ci. naj … strežejo (ženskim) željam; occ. garati, „ubijati se“: dum irrigans ceteroque incurvus labore deservit Ap.

2. za kaj, čemu služiti, uporabljati se za kaj, čemu namenjen biti; z dat.: iumenta portandae aquae deservientia Sen. ph., deservire oneri Cod. Th., principalibus usibus Ulp. (Dig.); z ad: d. ad alios usus, pecunias ad utilitatem officii deservire pati Ulp. (Dig.).

désespéré, e [-pere] adjectif obupen, brezupen; skrajen; obupan; masculin, féminin obupanec, -nka

les médecins jugent son cas désespéré zdravniki smatrajo njegov primer za brezupen
tentative féminin, situation féminin désespérée obupen poskus, položaj
course féminin désespérée obupen, divji tek
comme un désespéré kot obseden, na vse pretege

désespoir [dezɛspwar] masculin obup; brezupnost

désespoir des peintres (botanique) kreč
en désespoir de cause il en est venu à consulter les guérisseurs kot zadnje sredstvo (in brez upanja na uspeh) je prišel vprašat za svet padarje
moment masculin de désespoir trenutek obupa
cet enfant fait mon désespoir ta otrok me spravlja v obup
je suis au désespoir de ne pas pouvoir vous satisfaire silno mi je žal, da vam ne morem ustreči
être au désespoir biti neutolažljiv, zelo obžalovati
plonger quelqu'un dans le désespoir pahniti koga v obup

dȅsetero v edn. neskl.; mn. deseteri -e -a desetero: od desetero njih othrani se petoro od desetih se jih je vzredilo pet; mogao bi nadvladati deset ljudi kao desetero male djece lahko bi premagal deset ljudi kot deset otro; desetero seoske djece skupilo se oko tihe crkvice deset vaških otrok se je zbralo okrog tihe cerkvice; na kuli desetero vrata na stolpu je desetero vrat; desetero čeljadi deset ljudi različnega spola ali starosti; njih desetero

desetkrat prislov
1. (o desetih ponovitvah) ▸ tízszerPred vsako uporabo steklenico vsakič desetkrat pretresemo. ▸ Minden használat előtt tízszer rázza fel a flakont.
Vinsko trto moramo škropiti petnajstkrat na leto, jablane desetkrat na leto. ▸ A szőlőt évente tizenötször, az almafákat pedig tízszer kell megpermeteznünk.

2. (o razmerju) ▸ tízszerZa projekt od države dobimo desetkrat manj kot podobni projekti v npr. Nemčiji. ▸ A projektre tízszer kevesebbet kapunk az államtól, mint a hasonló projektek például Németországban.
Število zaupnih dokumentov se je v ZDA prejšnja leta povečalo za desetkrat. ▸ A bizalmas dokumentumok száma az USA-ban az előző években megtízszereződött.

3. izraža poudarek (o visoki stopnji) ▸ tízszer
In vsaka šala je postala desetkrat bolj smešna, če si bil slaven. ▸ Minden vicc tízszer viccesebb volt, ha híres voltál.
Po njem je lezla velika kača, ki je desetkrat bolj strupena od kobre. ▸ A kobránál tízszer mérgezőbb, nagy kígyó mászott rajta.
Ni pomembno, da imajo izdelki ali podjetje lepo ime - desetkrat pomembneje je, da podjetje raste in da se trgi v posameznih regijah razvijajo. ▸ Nem fontos, hogy a termékeknek vagy a vállalatnak szép neve legyen – tízszer fontosabb, hogy a vállalat növekedjen és az egyes régiókban fejlődjön a piaca.

desettisočica samostalnik
1. (število deset tisoč) ▸ tízezer
Kriptovaluta bitcoin se le dober teden potem, ko je prebila mejo 10 tisoč dolarjev, skoraj izstrelila do nove desettisočice, saj je bila cena bitcoina na nekaterih menjalnicah že več kot 19 tisoč dolarjev. ▸ kontrastivno zanimivo A bitcoin kriptovaluta alig egy héttel azután, hogy áttörte a 10 000 dolláros határt, majdnem felszárnyalt a következő tízezresig, hiszen a bitcoin értéke néhány váltónál már több, mint 19 000 dollár.

2. matematika (desetiška enota) ▸ tízezres
Zaokroži število prebivalcev naštetih glavnih mest na desettisočice. ▸ Kerekítsd tízezresre a felsorolt fővárosok lakosságának a számát!

désigner [dezinje] verbe transitif označiti; določiti; pomeniti; (naprej) imenovati, izvoliti; pokazati (quelqu'un na koga)

se désigner odlikovati se, zbujati pozornost
désigner par un vote določiti z glasovanjem
désigner ses représentants izvoliti svoje zastopnike
vous êtes tout désigné pour faire ce travail vi ste kot izbrani (kot nalašč), da opravite to delo