Franja

hören slišati, zaslišati; (zuhören) poslušati; hören auf poslušati, ubogati (koga, kaj); hören an der Stimme: uganiti iz; schwer hören slabo slišati; sich hören lassen: das [läßt] lässt sich hören to se dobro sliši; von sich hören lassen javiti se, oglasiti se, pisati; hört! hört! čujte!, slišite, kaj pravi!; ich habe sie singen hören slišal sem jo peti; ich habe sagen hören, [daß] dass slišal sem, da

horizōn -ontis, acc. -onta, m (gr. ὁρίζων omejujoč)

1. kolobar, ki deli nebo v dva enaka dela in s tem določa, kaj lahko vidimo in česar ne moremo, obzorje, horizont: Hyg., Sen. ph., Macr., M. (prim. Ci. De divin. 2, 44, 92).

2. črta mejnica na sončni uri, potegnjena skozi središče, ki deli poldnevnik v dva enaka polkroga, horizont: Vitr.

horreur [ɔrœr] féminin groza, strah; grozota, strahota, grozovitost; stud, gnus

c'est une horreur to je strašno
horreurs pluriel de la guerre vojne grozote
horreur d'un crime strahota, grozovitost zločina
nuit féminin d'horreur noč groze
j'ai horreur de groza me je, sovražim
avoir quelque chose en horreur, avoir de l'horreur pour quelque chose mrziti, sovražiti kaj
avoir horreur du mensonge sovražiti laž
commettre des horreurs zakriviti grozovitosti
dire, écrire des horreurs govoriti (izreči), pisati ogabnosti
faire horreur zbujati grozo, strah, stud
cela fait horreur à penser grozno je pomisliti na to
cette conduite me fait horreur to vedenje se mi studi
débiter des horreurs sur quelqu'un obrekovati koga
frémir d'horreur drgetati od groze, strahu
prendre quelqu'un en horreur zasovražiti koga
j'ai été saisi, rempli d'horreur strah me je popadel

horrificō -āre -āvī -ātum (horrificus)

1. storiti —, narediti (storiti) kaj hrapavo ali neravno: flatu placidum mare matutino horrificans Zephyrus Cat. ki razburka.

2. napraviti (napravljati) kaj strahotno, da(ja)ti čemu strahotno (grozno) podobo: ore ferarum et rictu horrificant galeas Sil., carcer, catenae, exsilium horrificaverant dignitatem Fl.

3. grozo vzbuditi (vzbujati), (u)strašiti, prestrašiti: vatum praedicta … terribili monitu horrificant V., h. mentes Cl.

horse¹ [hɔ:s] samostalnik
konj, žrebec
vojska jezdeci, konjenica; lesen trinožnik
tisk vlagalna deska
šport konj
sleng prepovedan pripomoček v šoli
pogovorno bankovec za 5 funtov
ameriško burka, vragolija

to breathe like a horse sopsti kot konj
šport buck-horse koza
a horse of another colour nekaj čisto drugega
clothes-horse stojalo za sušenje obleke
to back the wrong horse slabo presoditi
figurativno a dark horse nepričakovan zmagovalec
to eat like a horse jesti kot volk
to flog a dead horse mlatiti prazno slamo; zaman se truditi
horse and foot konjenica in pešadija; figurativno z vsemi sredstvi
it is a good horse that never stumbles tudi najpametnejšemu včasih spodleti
ameriško hold your horses! le mirno!
light horse lahko oborožena konjenica
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe
to mount (ali ride, be on) the high horse prevzetno se vesti
you may take a horse to water, but you can't make him drink s silo se ne da vsega doseči
to play horse with s.o. grobo s kom ravnati
to put the cart before the horse delati kaj narobe
to ride the wooden horse za kazen jahati na lesenem konju
to roll up horse, foot, and guns popolnoma premagati
horse of state paradni konj
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
one-horse show neuspela stvar
figurativno do not spur a willing horse ne priganjaj ubogljivega konja
sea-horse morski konj, triton; zoologija morski konjiček; zoologija mrož
vojska to horse! na konje!
wild horses will not drag me there za nobeno ceno ne grem tja
to work like a horse delati kakor konj
wheel horse zanesljiv delavec, garač

hortātor -ōris, m (hortārī)

1. spodbujevalec, opominjevalec, osrčevalec, vnemalec, priganjalec, svetovalec: isto hortatore Ci. na njegovo pobudo, h. bonus O., h. Cupido Val. Fl.; z objektnim gen. (na kaj, k čemu): eorum consiliorum Caesari hortator fui Ci., h. caedis Ci. ep., studii Ci., scelerum V., O., pugnae O.; z gen. gerundii: audendi … consideratus h. Amm.; z ad z gerundivom: hortatores ad me restituendum tam multi fuerunt Ci.; s finalnim stavkom: eo accedebat hortator adsiduus Sallustius, ut agerem … cum Lucceio de … Ci. ep.

2. occ.
a) (kot voj. t. t.) spodbujevalec —, osrčevalec —, podžigalec (vojakov): h. militum L., rex ipse hortator (militum) aderat L., Marcellus mediam aciem hortator … firmabat L.
b) podžigalec —, bodreči poveljnik veslačev (gr. κελευστής): Enn., Non., Isid., quasi in mari solet hortator remiges hortarier Pl., qui requiemque modumque voce dabat remis, animorum hortator Epopeus O.

hortor -ārī -ātus sum (skrč. iz horitor, intens. stlat. glag. horior -īrī; prim. gr. χαίρω [iz χάρjω] veselim se, χάρις milina, milost)

1. bodriti, (o)hrabriti, spodbuditi (spodbujati), vne(ma)ti, podžigati, opominjati, poz(i)vati, (lepo, dobrohotno) prigovarjati, nagovarjati, priganjati, gnati koga, tudi (po)miriti, (po)tolažiti koga; abs.: hortatur hospes Ci., hortante libidine Ci., hortante Vercingetorige C., hortantibus iis, qui … C., multis hortantibus S.; z obj.: dolor animi virum hortabatur Ci., vos omnīs oro atque obtestor hortorque Ci., quos magis dominationis spes hortabatur quam inopia S., hortatur timentem O., dea … hortatur canes O. spodbuja s klici, ščuva, terribiles hortatus equos O.; na kaj? k čemu? z acc. rei: h. pacem Ci. ep., pacem amicitiamque N., cupio non persuadere, quod hortor O., h. inediam et lenem exitum T., bellum Iust.; s praep.: Galliam hortatur ad bellum Ci., id me non modo hortatur ad disputandum, sed etiam deterret Ci., multae res ad hoc consilium Gallos hortabantur C., h. populum ad vindicandum S., eos ad capessendam fortitudinem Val. Max., ad concordiam, ad diligentiam Q., ad deditionem Suet., omnes ad bibendum Gell., Messapum in proelia V., Gentium in amicitiam secum et cum Macedonibus iungendam L., in amorem, in odium Sen. ph., in patrum vulnera liberos Vop., de Aufidiano nomine nihil te hortor Ci. ep., h. de custodia et defensione urbis C., Libonem de concilianda pace C.; s finalnim stavkom: hortatur … ab eruptionibus caveant C., hortatur ad cetera … parem animum gerant S., ille … illam hortabitur, ut eat propere Pl., deinde te hortor, ut maneas in sententia Ci. ep., cum … plurimi hortarentur, ut domos suas discederent N., hortari solebat Thebanos, ut pacem bello anteferrent N., hortatur eos, ne animo deficiant C., Miltiades hortatus est pontis custodes, ne a fortuna datam occasionem … dimitterent N., moneo hortorque vos, ne … S.; z odvisnim vprašalnim stavkom: multae res eum hortabantur, quare sibi eam rem cogitandam putaret C.; z inf.: rei publicae dignitas minora haec relinquere hortatur Ci., cum legati hortarentur accipere (munera) N. (da) naj sprejme, res ipsa hortari videtur supra repetere S., hortamur fari, quo … V., qui Fortunae te responsare superbae liberum … hortatur H., hortatur sequi O.; z drugim sup.: neque ego vos ultum iniurias hortor S. fr.

2. occ. kot voj. t. t.: (vojake) bodriti, (o)hrabriti, osrčiti (osrčevati), vnemajoč nagovoriti (nagovarjati): suos C., S., milites S., ut ipse in hortandis militibus pronuntiaverat N.; z dvojnim acc.: pauca pro tempore milites hortatus S. (z malo besedami), kolikor je pač čas dopuščal, je vojake ohrabril in … , h. socios V., armatas catervas Cat. — Act. soobl. hortō -āre -āvī -ātum: Prisc., animus hortat (po drugih orat) Pl., hortavi Sen. rh.; od tod pass. hortor -ārī -ātus: Gell., ab amicis hortaretur Varr. ap. Prisc., hoste hortato Auct. b. Hisp. (?).

hostage [hɔ́stidž] samostalnik
talec, -lka; zastavek, zalog

hostages to fortune žena in otrok
to give hostages to fortune obvezati se za kaj, izpostavljati se nevarnosti ali izgubiti
to hold s.o. hostage imeti koga za talca

hostīlis -e, adv. hostīliter (hostis)

1.
a) sovražen = sovražnikov ali sovražnikov (gen. pl.): insidiae Pl., terra Ci., expugnatio Ci. osvojitev (vojaškega) sovražnika, condiciones Ci. s sovražniki dogovorjene, — sklenjene, bella Ci. s tujimi sovražniki, facta Ci., metus S. strah pred sovražnikom, cadavera S., arma V., naves H., domus (naspr. pacata) L., agmen O., exercitus Vell., T., acies T., rapinae Lucan.; subst. n: in hostili (= in hostili agro) Vell. na sovražn(ikov)em ozemlju; v pl.: qui medius inter pacata et hostilia fluit, Danubius et Rhenus Sen. ph. med prijateljsko in sovražno deželo.
b) (kot drobogledski t. t.): pars Lucan. del jeter in drugega drobovja, ki se nanaša na sovražnika.

2. sovražen = sovražniški, sovražljiv: animus, odium Ci., cives Rom. hostilem in modum cruciati sunt Ci. kakor vojni sovražniki, hostile quid S. kaj sovražnega, kaka sovražnost, omnia hostilia esse L., ipsa quies (Hannibalis) hostilis imperio nostro fuit Val. Max., adversus suos hostilis Sen. ph., hostiles spiritus induisse T., quid ille fecit hostiliter Ci., pleraque loca hostiliter cum equitatu accedere S., hostiliter in fines Romanos incursionem facit L., agrum circa hostiliter depopulari L., hostiliter diripere L., Suet., sternit hostiliter omne armentum O.; subst. hostīlia -ium, n sovražne reči, sovražna dejanja, sovražnosti: hostilia facere S., h. audere, pati L., h. coeptare, accipere, resumere T., loqui T. sovražno govoriti.

hot¹ [hɔt] pridevnik (hotly prislov)
vroč; oster, pekoč, začinjen (jed); razgret, razvnet, strasten
figurativno oster, živ, kričeč (barva); razburjen, jezen; pohoten, vročekrven, ki se goni (žival); najnovejši (novica), svež (sled)
sleng odličen, izvrsten; opolzek (npr. gledališka igra)
pogovorno nevaren, neprijeten
ameriško, sleng ukraden ali pretihotapljen; zasledovan (policijsko); radioaktiven
elektrika pod električno napetostjo (žica)
glasba ognjevit, hiter

I am hot vroče mi je
hot and hot zelo vroč, naravnost s štedilnika
like a cat on hot bricks nestrpen, kakor na trnju
in hot blood v afektu, v hudem razburjenju
to be hot for (ali on) biti zagledan v kaj, goreče kaj želeti
to be hot in (ali on) biti odličen (v stroki)
he is not so hot ni tako odličen
pogovorno hot under the collar besen, razjarjen
to drop s.th. like a hot potato naglo kaj izpustiti
a hot favourite velik favorit, verjeten zmagovalec
to be in hot water biti v škripcih
to get into hot water for zaiti v težave zaradi
to get into hot water with s.o. imeti s kom opravka
figurativno hot water nesreča, težava, škripec
to get hot over s.th. razburiti se, razvneti se
to get too hot prevroče (neprijetno) postati
it goes like hot cakes gre dobro v prodajo
you are getting hot si blizu cilja, "vroče" (v igri)
in hot haste v veliki naglici
to make it hot for s.o. podkuriti komu
hot news senzacionalne novice
news hot from the press pravkar objavljena novica
the place was getting too hot for him tla so mu postajala prevroča
in hot pursuit of tesno za petami
a hot patriot goreč rodoljub
hot spices pekoče začimbe
to strike while the iron is hot kovati železo, dokler je vroče
hot and strong silovit(o)
sleng hot stuff odličen, izvrsten, prima
a hot scent (ali trail) sveža sled
hot on the track of na sveži sledi, za petami
hot temper ognjevit temperament, vročekrvnost
I went hot and cold srh me je spreletel
hot words ostre besede
hot work težko delo

hoteti [é] (hóčem) ne hoteti: nočem

1. wollen, -wollen (tja hinwollen, tja čez hinüberwollen, dol herunterwollen, hinunterwollen, domov heimwollen, iti skozi durchwollen, iti zraven mitwollen, naprej weiterwollen, nazaj zurückwollen, noter hereinwollen, hineinwollen, proč fortwollen, wegwollen, ven hinauswollen, herauswollen)

2.
hoteti komu kaj: kaj ti pa hočem? ich will dir ja nichts antun/anhaben

3.
ne hoteti nicht wollen
noče niti slišati za to nichts wissen wollen von (er will …)
noče z (besedo) na dan nicht herauswollen mit (er will …)

4.
hočem/hotel bi ich möchte (hočem imeti mir ich möchte meine Ruhe haben)
ne bi hotel … ich möchte nicht …
ne da bi hotel ohne es zu wollen

5. (nameravati) (etwas) beabsichtigen, die Absicht haben zu …

6. hoče:
naj bo, kar hoče komme, was da wolle
naj stane, kar hoče es koste, was es wolle
če se hoče, se more wo ein Wille ist, ist auch ein Weg
|hočem:
hočem reči ich wollte/will sagen
hočem vedeti, pri čem sem ich will [Gewißheit] Gewissheit haben
|hočeš:
hočeš nočeš gern oder ungern, wohl oder übel
kolikor hočeš česa jede Menge (von)
|hočete:
kot hočete nach ihrem Belieben

hotéti to be willing; to want; (marati) to like; (želeti) to wish, to want, to desire; (nameravati) to intend, to purpose, to mean, to have in view

rajši hotéti to prefer
ne hotéti to be unwilling
hočeš cigareto? will you have a cigarette?
kaj hočete? what do you want?
kaj hočeš od mene? what do you want of me?
on ve, kaj hoče he knows what he wants, he knows his mind
kakor hočete as you like, as you please, as you wish, suit yourself
naj to hoče ali ne whether he likes it or not
hočeš-nočeš whether you like it or not, willy-nilly, willing or unwilling
noče sprejeti denarja he won't accept the money
naj stane, kar hoče whatever the cost, whatever it may cost
kaj hočete reči s tem? what do you mean by it?
ona dela, kar hoče she has her own way
sam ne ve, kaj hoče he does not know his own mind
hočem, da greš domov I want you to go home
s silo hoče, da grem domov he insists on my going home, he insists I go home
imamo vse, kar hočemo we have all we want, we want for nothing
hočemo mu dobro we wish him well
kaj mi hoče (čemu mi bo) ta knjiga? I have no use for this book
hoče mi se (piti) I feel like a drink, I feel thirsty, I'd like a drink
dobro vem, kaj on hoče I fully appreciate (ali I realise full well) what he has in mind
kakorkoli hočete as you like (ali choose ali please), at your discretion
hoče biti (dela se, da je) znanstvenik he pretends to be a scientist
hočeš, da te peljem z avtom (na postajo)? would you like me to drive you (to the station)?, shall I drive you (to the station)?
hočete še malo mesa? will you have (ali take) a little more meat?
kaj sem hotel reči? what was I going to say
hotel sem samo reči, da... I only meant to say that...
hotel je telelefonirati, pa je pozabil he meant to call, but he forgot
(sam) si to hotel you asked for it (yourself)
hotela me je udariti she felt like hitting me
usoda je hotela, da... it was fated that...
srce mi je hotelo počiti my heart was ready to burst (ali to break)
on je tako hotel he wanted it that way
hotel se je poročiti he wanted to get married, he was about to be married
nesreča je hotela (as) ill luck (ali misfortune) would have it
na vsak način je hotel imeti nov avto he insisted on having a new car
jaz bi hotel (iti) I should like (I'd like) to (go)
kaj bi hoteli še več? what more could you wish for?
hotéti in želeti je dvoje willing and wishing are not the same

hotéti vouloir, avoir la volonté de (ali l'intention de) , se proposer de, compter faire quelque chose ; (zahtevati) exiger, demander ; (želeti) désirer, avoir grande envie de

rajši hoteti préférer, aimer mieux
kaj hočemo? que faire?
kakor hočete comme vous voulez (ali voudrez)
hočeš nočeš bon gré mal gré, de gré ou de force, qu'on le veuille ou non
nehote involontairement, sans le vouloir
pravkar sem hotel oditi j'allais partir, j'étais sur le point de partir
hoteti ven vouloir sortir
kdor hoče, more vouloir c'est pouvoir

hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

2. (v zvezi s 'kaj, nič')
hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
ali čemo iti? vogliamo andare?
ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
naj stane, kar hoče costi quel che costi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
usoda je hotela, da destino volle che
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare

hotéti querer ; (želeti) desear ; (zahtevati) pedir, exigir

rajši hoteti preferir
brezpogojno hoteti querer a todo trance
kakor hočete como usted quiera
on hoče (iti) v Nemčijo quiere ir a Alemania
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
kaj hočeš še več? ¿qué más quieres?
on ne ve, kaj hoče no sabe lo que quiere
naredi, kar hočeš haz lo que quieras (ali lo que te plazca)
hočeš nočeš plazca o no plazca, quiérase o no
bodi temu kakor hoče sea como quiera
takó si hotel así lo has querido
naj se zgodi, kar hoče venga lo que quiera

how¹ [háu] prislov
kako (vprašanje in vzklik)

how about...? kako pa kaj...?
how are you? kako se počutiš?
how do you do dober dan (pozdrav)
how much?, how many? koliko?
how many times? kolikokrat?
how ever do you do it? kako le to narediš?
how so?; ali how come? kako?, kako to misliš?
how the deuce (ali devil, dickens) ? kako za vraga?
how goes it? kako kaj gre?
how in the world? kako vendar?
how is that? odloči se že (pri kriketu); kako pa to?
how now? kako to?, kaj naj to pomeni?
and how! in še kako!
here's how! pogovorno na zdravje (pri pitju)
that's how tako, na tak način
pogovorno a nice how-do-you-do (ali how-do-'ye-do, how-d'ye-do) no, lepa reč!, kakšna godlja!

how² [háu] samostalnik
način postopka

the how of it način, kako se kaj naredi
the hows and whys kako in zakaj

hŕbet (-bta) m

1. schiena, dorso; (živalski) groppa:
upogniti, zravnati hrbet curvare, raddrizzare la schiena
hrbet ga boli ha mal di schiena
raven, sključen, širok hrbet schiena dritta, curva, larga
telečji hrbet schiena di vitello
plavati na hrbtu nuotare sul dorso

2. (zgornji del predmeta, stvari) dorso; verso, retro; ekst. spalle:
hrbet roke il dorso della mano
hrbet menice il verso dell'assegno
hrbet strani il verso, il retro del foglio
hrbet noža la costa della lama
napasti sovražnika v hrbet attaccare il nemico alle spalle

3. (del knjige) costa

4. (izbokli del vala, greben) cresta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. obrniti, pokazati komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. komu ustrojiti hrbet accarezzare le spalle a qcn., caricare di botte qcn., rompere a qcn. il filo della schiena
dobiti jih po hrbtu buscarle
naprtiti si kaj na hrbet addossarsi qcs., sobbarcarsi a qcs.
pren. imeti križe na hrbtu avere molti anni sul groppone
pren. zavarovati si hrbet guardarsi alle spalle
pren. plezati po hrbtih drugih essere un arrampicatore sociale
biti komu neprestano za hrbtom essere alle costole di qcn.
smejati se za nekoga hrbtom ridere alle spalle di qcn.
pren. komu zasaditi nož v hrbet pugnalare qcn. alle spalle
spreleteti po hrbtu sentire un brivido lungo il filo della schiena
pren. živeti bogu za hrbton stare a casa del diavolo
geogr. gorski hrbet schiena (montana)
anat., lingv. hrbet jezika dorso della lingua
anat. nosni hrbet dorso del naso
podmorski hrbet dorsale suboceanica

hrȅn hrèna m hren: hren je ljut; istrugani hren upotrebljava se kao začin i kao dodatak mesu; natrti kome -a pod nos povedati komu kaj neprijetnega; divlji hren bot. grenka penuša, Cardamine amara

hudíč devil; the devil, Satan; the Evil One; pogovorno old Harry, old Nick

hudíča oh, bother!
kaj, hudíča, si delal tam? what the mischief were you doing there?
kam, hudíča, je pa šel? where on earth has he got to?
kdo, hudíča, ti je to rekel? who the devil (ali the dickens ali on earth) told you that?
hudíč ga je obsedel he has the devil in him
risati hudíča bolj črnega, kot je to paint the devil blacker than he is
hudíča klicati to talk of the devil
v sili hudíč muhe žre figurativno beggars can't be choosers; drowning men clutch at straws; half a loaf is better than no bread