Franja

Zadetki iskanja

  • vnéti to inflame

    vnéti se to take (ali to catch) fire, to inflame, to kindle, (rana) to inflame, to be inflamed; to begin to burn
    vnéti se za kaj to be enthusiastic about something, pogovorno to be hot (ali dead keen) on something
    ves vnet je za... he is all afire (with enthusiasm) for...
    takoj se vnéti za kaj (se ogreti za kaj) (figurativno) to take to something like a duck to water
  • vôda water; humoristično Adam's ale

    po kopnem in po vôdi by land and by water
    po vôdi navzdol downriver, downstream
    po vôdi navzgor, proti vôdi upriver, upstream
    bistra vôda limpid (ali clear) water
    mehka (trda) vôda soft (hard) water
    sladka (morska, tekoča, mineralna, pitna) vôda fresh (salt, running ali flowing, mineral ali table, drinking) water
    termalna vôda thermal water
    talna vôda underground water
    mirujoča, stoječa vôda stagnant water, sluggish water
    slana vôda brackish water
    soda vôda soda water, aerated water
    težka vôda kemija heavy water
    kalna vôda troubled water
    filtrirana vôda filtered water
    mrzla in topla tekoča vôda cold and hot running water
    neprepusten za vôdo watertight
    curek vôde jet of water
    pomanjkanje vôde water shortage
    preskrba z vôdo water supply
    vrč za vôdo water jug, pitcher
    zdravljenje z vôdo hydropathy
    v kitajskih vôdah in Chinese waters
    to je vôda na njegov mlin (figurativno) this is grist to his mill
    saj ne gori vôda! (figurativno) there's no tearing hurry!
    polja so pod vôdo the fields are under water (ali flooded, inundated, submerged)
    daj mi malo vôde, da si umijem roke! give me some water to wash my hands with!
    iti po vôdo to fetch water
    piti mineralno vôdo (v toplicah) to take the waters
    nositi vôdo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle
    plavati na vôdi to float
    naši načrti so šli po vôdi our plans went wrong
    piti viski brez vôde to drink whisky neat
    pasti v vôdo (figurativno) to come to naught, to fall through, (pogovorno) to fizzle out
    s tem pade to v vôdo (VB pogovorno) this means it's a washout, this makes it a washout
    moji načrti so padli v vôdo my plans have come to nothing
    v kalni vôdi ribariti to fish in troubled waters
    puščati vôdo (o ladji) to leak
    zadrževati vôdo (= ne urinirati) to hold one's water
    zaiti v pregloboko vôdo to go out of one's depth
    tiha vôda globoko dere (bregove podira) still waters run deep
    spustiti vôdo (urinirati) to make water
  • vodíti (iti prvi) to lead, to go first; to lead the way; to take the lead; to conduct; (upravljati) to manage, to direct, to be the manager; to control; to boss; to run; (ladjo) to pilot, to steer

    vodíti v modi to set the fashion
    vodíti ples to lead the dance
    vodil nas je skozi pravi labirint ulic he guided us through an absolute labyrinth of streets
    pes je vodil slepca the dog was leading the blind man
    pustí se vodíti od žene he lets his wife manage him
    vodíti s 3 goli šport to lead by 3 goals
    človeka često vodijo njegove strasti a man is often swayed by his passions
    vodíti koga za nos (figurativno) to lead someone up the garden path, to pull someone's leg
    vodíti psa na vrvici to lead a dog on the leash
    vodíti razpašno življenje to lead a life of debauchery
    vodíti v skušnjavo to lead into temptation
    vodíti vojno z... to make war on..., to wage war with...
    cesta vodi v X. the road leads to X.
    vodíti pogajanja to be in negotiation
    vodíti v teku (preteči druge) to get ahead of, to outstrip
    kdo vodi (v teku, šport) who is ahead?
    vodíti posle to manage, to run a business
    on vodi vse (pogovorno) he runs the whole show
    kam to vodi? what are we coming to?
    to ne vodi nikamor that gets us nowhere
    to lahko daleč vodi that could take us a long way
    vodíti knjige ekonomija to keep the books
    vodíti sestanek (sejo, zborovanje) to be in the chair, to (take the) chair, to preside over a meeting
    kdo je vodil sestanek? who presided over the meeting?, who was in the chair?
    dejavnosti, zadeve to conduct activities, affairs
    vodíti družbene odnose to manage a society's affairs
    vsa pota vodijo v Rim all roads lead to Rome
  • vodni drsalec stalna zveza
    zoologija (žuželka) ▸ molnárpoloska
    Na gladini ribnika lahko opazimo tudi vodnega drsalca (Gerris najas). ▸ A halastó felszínén egy molnárpoloska (Gerris najas) is látható.
    Navadni vodni drsalec (Gerris lacrustis) ima sestavljene oči. ▸ A nagy molnárpoloskának (Gerris lacrustis) összetett szemei vannak.
  • vogue [vóug] samostalnik
    (priljubljena) moda; navada; priljubljenost, popularnost, ugajanje; uspeh

    in vogue v modi, moderen; zdaj priljubljen
    the vogue vladajoča moda
    all the vogue zadnja moda, zadnji krik mode
    it is all the vogue to je zdaj moda
    to be in full vogue biti velika moda
    to acquire vogue naleteti na odziv
    to bring into vogue prinesti v modo
    to come into vogue priti v modo
    to go out of vogue iti (priti) iz mode
    his poems had a great vogue njegove pesmi so se zelo brale
    his novels had a great vogue 20 years ago njegovi romani so bili zelo priljubljeni pred 20 leti
    war novels had a short-lived vogue vojni romani so bili kratek čas v modi
    such shoes are the vogue takšni čevlji so zdaj v modi
  • voice1 [vɔ́is] samostalnik
    glas (politika & figurativno človeški)
    ton, zvok; izraz
    slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
    fonetika zven
    glasba petje (kot stroka)
    zastarelo govorica; sloves

    with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
    at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
    in a loud (low) voice glasno (tiho)
    active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
    the still (ali small) voice glas vesti
    the voice of God glas vesti, vest
    in a prophetic voice s preroškim glasom
    voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
    use of one's voice uporaba pravice glasovanja
    he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
    to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
    to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
    to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
    to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
    to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
    to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
    to love the sound of one's voice rad se poslušati
    to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
    to study voice študirati petje
  • voiceless [vɔ́islis] pridevnik (voicelessly prislov)
    brez glasu; neizgovorjen; nem, onemel, brez besede; molčeč, tih, neubran
    parlament ki nima pravice glasovanja
    fonetika nezveneč

    the sound [t] is voiceless glas [t] je nezveneč
  • void1 [vɔ́id] pridevnik (voidly prislov)
    prazen, izpraznjen; nezaseden, vakanten, prost (mesto, služba)
    poetično jalov, neuspešen, ničev, brezkoristen, neučinkovit; neveljaven

    a book void of interest nezanimiva knjiga
    a void space prazen prostor
    void of ki nima, (ki je) brez (česa)
    she is void of affectation ona ni afektirana, je naravna
    void of common sense brez zdrave pameti
    she was wholly void of fear prav nič se ni bala
    null and void pravno neveljaven, brez zakonske veljave; ničev
    to fall void izprazniti se
    the office has been void for a year službeno mesto je nezasedeno že eno leto
  • vôjna war; warfare

    v vôjni in the war, at war, in wartime
    na robu vôjne on the brink of war
    na koncu vôjne at the end of the war
    v primeru vôjne in case of war, in the event of war
    hujskanje k vôjni warmongering
    napoved vôjne declaration of war
    bog vôjne war god
    izbruh vôjne outbreak of war
    opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
    besedna vôjna war of words, wordy warfare
    bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
    državljanska vôjna civil w., intestine w.
    ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
    gospodarska vôjna economic w.
    gverilska vôjna guerilla warfare
    hladna vôjna cold w.
    križarska vôjna crusade
    tridesetletna vôjna Thirty Years' War
    stoletna vôjna Hundred Years' War
    napadalna vôjna war of aggression
    narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
    osvajalna vôjna war of conquest
    obrambna vôjna defensive w.
    osvobodilna vôjna war of liberation
    podmorniška vôjna submarine warfare
    papirnata vôjna paper w.
    pomorska vôjna naval warfare, war at sea
    pozicijska vôjna static warfare
    popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
    preventivna vôjna preventive w.
    psihološka vôjna psychological w.
    vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
    nasledstvena vôjna war of succession
    vôjna za neodvisnost war of independence
    vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
    sveta vôjna holy war
    ves svet zajemajoča vôjna global warfare
    prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
    totalna vôjna total w.
    verska vôjna religious w.
    vôjna v zraku war in the air
    živčna vôjna war of nerves
    vôjna na življenje in smrt war to the death
    to (takšna) je (pač) vôjna such is war
    biti tik pred vôjno to be on the eve of war
    biti v vôjni to be at war with, to make war upon
    iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
    napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
    izzvati vôjno to provoke a war
    biti potegnjen v vôjno to drift into war
    prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
    preprečiti vôjno to avert a war
    pripravljati vôjno to prepare for war
    sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
    stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
    ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
    voditi vôjno to war, to wage war
    v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
    vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train
  • volítev volítve pl election, elections pl; poll; balloting; polling

    ožja volítev, volítve second (ali final) ballot
    spodbijana, sporna volítev, volítve disputed (ZDA contested) election
    priti v ožjo volítev, volítve to be on a short list
    volítve v zvezne organe elections for federal agencies
    javne volítve (glasovanje) open voting
    tajne volítve (glasovanje) secret ballot
    občinske volítve municipal elections
    splošne volítve general election, parliamentary elections
    dopolnilne (delne) volítve byelection
    dan volítev election day, polling day
    neveljavne volítve void election
    visoka (nizka) udeležba na volítvah heavy (light) poll
    razpisati (nove) volítve to issue writs for an election, (figurativno) to go to the country
    snubiti glasove pri volítvah to canvass, to solicit votes, to electioneer
    iti na volítve to go to the polls, (kandidat) to stand for election
    poraziti koga pri volítvah to defeat someone at the polls
    izgubiti mandat na volítvah to lose one's seat, to be unseated
    volítve so odložene the poll is postponed
    delavska stranka vodi pri volítvah the Labour party is in the lead
    razglasiti, objaviti rezultat volítev to declare the result of the election
    biti poražen na volítvah to be defeated at the polls
    dobiti največje število glasov pri volítvah to get most votes, to head (ali to top) the poll
  • volíti to vote, to cast one's vote; to poll; (izbirati) to elect, to choose

    volíti v oporoki to will, to bequeath
    Ljubljana danes voli Ljubljana is polling today
    svoj denar je volila bolnišnici she left (ali bequeathed, willed) her money to a hospital
    iti volit to go to the polls
  • vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind

    po vólji at will, at pleasure
    proti moji (lastni) vólji against my (own) will
    proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
    po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
    za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
    slabe vólje moody
    svobodna vólja free will
    iz lastne vólje of one's own volition
    zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
    drage vólje most willingly
    železna vólja iron will
    po lastni vólji of one's own will (ali accord)
    ljudje dobre vólje men of good will
    biti na vóljo to be at hand
    biti komu na vóljo to be at someone's disposal
    biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
    če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
    ni me vólja I don't care
    slabe vólje je he is out of humour
    nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
    pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
    stori po svoji vólji! do as you like!
    to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
    storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
    spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
    spravil me je v slabo vóljo he made me cross
    on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
    pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
    on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
    pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
    nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
    on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
    svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
    kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
    zgodi se tvoja vólja religija thy will be done!
  • vomit2 [vɔ́mit] neprehodni glagol
    bljuvati, bruhati; (o vulkanu) bruhati lavo, ogenj; biti izbruhan; privreti iz
    prehodni glagol
    (= vomit up) (iz)bljuvati (jed); (iz)bruhati, izmeta(va)ti; pripraviti k bruhanju (bljuvanju) (koga)

    he is vomiting blood kri bljuva
    he vomited everything he had eaten izbljuval je vse, kar je (bil) pojedel
    factory chimneys vomit smoke tovarniški dimniki bruhajo dim
  • vomō -ere -uī -itum (iz *u̯emō; indoev. kor. *u̯em- bljuvati, bruhati; prim. skr. vámati, vámiti bljuva, bruha, vamathuḥ = lat. vomitus = gr. ἐμέω [iz *Ƒεμέω] bljujem, ἔμετος [iz *Ƒέμετος] bljuvanje, ἔμεσις [iz *Ƒέμεσις] bljuvanje, lit. vémti, vemiù bljuvati, bruhati, vėmalaī izbljuvek)

    1. intr. bljuvati, bruhati, izmetavati: cum … vomere post cenam te velle dixisses Ci., qui in mensam vomant Ci., in populi Romani conspectu vomere Ci., is vomens frustis esculentis … totum tribunal implevit Ci., qui mane vomiturus est Cels., vomunt, ut edant, edunt, ut vomant Sen. ph.; brezos.: Aug. idr., ab hora tertia bibebatur, ludebatur, vomebatur Ci.; metaf.: quā (sc. Padus) largius vomit Plin. se izliva.

    2. trans. (iz)bljuvati, izbljuniti, (iz)bruhati, izbruhavati, bruhaje spraviti (spravljati) kaj iz sebe: cibum, bilem Cels., crassum vomit ore cruorem V., sanguinem Cels., Plin., purpuream vomit animam V. z rdečo krvjo izbljuje življenje (izdahne dušo), paene intestina sua Petr.; z notranjim obj.: pulmoneum vomitum vomere Pl. (gl. vomitus); subst. pt. pf. vomita -ōrum, n izbljuvki, izbruhki, izmečki, izmeti: egestio vomitorum Cael.; metaf. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, izbruhavati, izmeta(va)ti, od sebe dati (dajati): Cl. idr., argentum Pl., ore vomens ignīs V. puhajoč, geminas cui tempora flammas … vomunt V. ki mu senca odžarjajo dvojen plamen, ki mu na sencih žari dvojen plamen (od čelade in od ščita), stuppa vomens fumum V. kadeče se, pinguem nebulam (čad, dim) vomuere lucernae Pers., quaeque (= Charybdis) vomit totidem fluctus totidemque resorbet O., domus … mane salutantum totis vomit aedibus undam V., armataeque vomunt stridentia tela fenestrae Stat., bestiae, quae mel vomunt Petr., ibi sit quoque vita vomenda Lucr. dušo izdahniti, umreti; zaničlj.: Accius et quidquid Pacuviusque vomunt Mart. bruhata = pišeta, ustvarjata.
  • vonj samostalnik
    1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj]szag [neprijeten vonj]
    močan vonj ▸ erős szag
    V prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.
    nežen vonj ▸ lágy illat
    neprijeten vonj ▸ szag, kellemetlen szag
    zatohel vonj ▸ áporodott szag
    oster vonj ▸ éles szag
    omamen vonj ▸ bódító illat
    aromatičen vonj ▸ aromás illat
    svež vonj ▸ friss illat
    sladek vonj ▸ édes illat
    vonj po bencinu ▸ benzinszag
    vonj po morju ▸ tengerillat
    vonj po kavi ▸ kávéillat
    vonj se širi ▸ szag árad, illat árad
    Po zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.
    zaznati vonj ▸ szagot érez, szagot megérez, illatot megérez
    zavohati vonj ▸ szagot kiszimatol, kiszagol
    vonj vrtnic ▸ rózsaillat
    Zaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.
    vonj parfuma ▸ parfümillat
    vonj znoja ▸ izzadságszag
    vonj hrane ▸ ételszag
    vonj po dimu ▸ füstszag
    vonj po znoju ▸ izzadságszag
    opojen vonj ▸ kábító illat
    prijeten vonj ▸ illat, kellemes illat

    2. (dišava) ▸ illat
    nov vonj ▸ új illat
    Nadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.
    moški vonj ▸ férfi illat
    V septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.
    ženstven vonj ▸ nőies illat
    cvetni vonj ▸ virágillat
    cvetlični vonj ▸ virágillat
    odišaviti se z vonjemkontrastivno zanimivo illatosítja magát
    uporabljati vonj ▸ illatot használ
    vonj za moške ▸ férfi illat
    vonj za ženske ▸ női illat
    vonj z notami ▸ jellegzetes illat
    Orientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.

    3. (voh) ▸ szaglás
    čut za vonj ▸ szaglás
    izguba vonja ▸ szaglás elvesztése
    Tudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.
    razvit vonj ▸ szaglást kifejleszt
    Pes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.
    vonj in sluh ▸ szaglás és hallás

    4. (o občutku) ▸ illat, szag
    dati vonj ▸ illatot áraszt, szagot áraszt, szaglik
    Ponedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.
    dajati vonj ▸ szagot áraszt, illatot áraszt
    imeti vonj ▸ szaga van, illatozik, illatos
    Večsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.
    čutiti vonj ▸ szagot érez, illatot érez
    V zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
    V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.
    vonj življenja ▸ életszag
    vonj smrti ▸ halálszag
    vonj svobode ▸ szabadságszag, szabadság szaga
    vonj po svobodi ▸ szabadságszag, szabadság szaga
    Amerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.
    vonj po denarju ▸ pénzszag, pénz illata
    Zelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
    Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét.
  • vósek wax

    pečatni vósek sealing wax
    namazati, prevleči z vóskom to wax
    čebelji vósek beeswax
    čevljarski vósek cobbler's wax
    mehak kot vósek waxy, soft as wax
    v njenih rokah je mehek kot vósek (figurativno) he is (like) wax in her hands, he is (like) putty in her hand
  • vótel hollow

    ima vótle oči he is hollow-eyed
    vótla mera measure of capacity, dry measure
    vótla opeka hollow brick, hollow tile
    vótlo doneti to sound hollow (ali dull)
    vótel zob hollow (ali carious, decayed) tooth
    vótlih lic hollow-cheeked
    vótel prostor hollow space; cavity
  • vozílo vehicle

    motorno vozílo motor vehicle
    ta cesta je zaprta za promet z vozíli! this road is closed to vehicular traffic!
    vozílo na gosenice tracked vehicle
    cestno vozílo road vehicle
    vozílo z gosenicami na zadnjih kolesih half-track
  • vôžnja (na biciklu, avtu ipd.) ride; drive; run

    vôžnja brez postanka nonstop run
    triurna vôžnja a three hours' drive (ali run, ride)
    poskusna vôžnja trial run
    samó pol ure vôžnje je do nas it is only a thirty-minute run to our place
    vôžnja do X. stane en funt it is a pound ride to X.
    vzeti koga na vôžnjo z avtom to take someone for a ride
    biti kaznovan z globo zaradi prehitre vôžnja to be fined for speeding
  • vplívati to influence; to have influence (na on); to exert influence (upon); to affect; (pristransko) to bias; (na poslance) to lobby

    skušati vplívati na (raz) sodnika to try to bias, to try to sway an arbiter
    dobro vplívati to be a good influence
    nanj je lahko vplívati he is easily influenced
    dal si je vplívati od svojih prijateljev he has let himself be influenced by his friends
    razlogi, ki so vplivali na mojo odločitev the reasons that affected my decision