vnéti to inflame
vnéti se to take (ali to catch) fire, to inflame, to kindle, (rana) to inflame, to be inflamed; to begin to burn
vnéti se za kaj to be enthusiastic about something, pogovorno to be hot (ali dead keen) on something
ves vnet je za... he is all afire (with enthusiasm) for...
takoj se vnéti za kaj (se ogreti za kaj) (figurativno) to take to something like a duck to water
Zadetki iskanja
- vôda water; humoristično Adam's ale
po kopnem in po vôdi by land and by water
po vôdi navzdol downriver, downstream
po vôdi navzgor, proti vôdi upriver, upstream
bistra vôda limpid (ali clear) water
mehka (trda) vôda soft (hard) water
sladka (morska, tekoča, mineralna, pitna) vôda fresh (salt, running ali flowing, mineral ali table, drinking) water
termalna vôda thermal water
talna vôda underground water
mirujoča, stoječa vôda stagnant water, sluggish water
slana vôda brackish water
soda vôda soda water, aerated water
težka vôda kemija heavy water
kalna vôda troubled water
filtrirana vôda filtered water
mrzla in topla tekoča vôda cold and hot running water
neprepusten za vôdo watertight
curek vôde jet of water
pomanjkanje vôde water shortage
preskrba z vôdo water supply
vrč za vôdo water jug, pitcher
zdravljenje z vôdo hydropathy
v kitajskih vôdah in Chinese waters
to je vôda na njegov mlin (figurativno) this is grist to his mill
saj ne gori vôda! (figurativno) there's no tearing hurry!
polja so pod vôdo the fields are under water (ali flooded, inundated, submerged)
daj mi malo vôde, da si umijem roke! give me some water to wash my hands with!
iti po vôdo to fetch water
piti mineralno vôdo (v toplicah) to take the waters
nositi vôdo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle
plavati na vôdi to float
naši načrti so šli po vôdi our plans went wrong
piti viski brez vôde to drink whisky neat
pasti v vôdo (figurativno) to come to naught, to fall through, (pogovorno) to fizzle out
s tem pade to v vôdo (VB pogovorno) this means it's a washout, this makes it a washout
moji načrti so padli v vôdo my plans have come to nothing
v kalni vôdi ribariti to fish in troubled waters
puščati vôdo (o ladji) to leak
zadrževati vôdo (= ne urinirati) to hold one's water
zaiti v pregloboko vôdo to go out of one's depth
tiha vôda globoko dere (bregove podira) still waters run deep
spustiti vôdo (urinirati) to make water - vodíti (iti prvi) to lead, to go first; to lead the way; to take the lead; to conduct; (upravljati) to manage, to direct, to be the manager; to control; to boss; to run; (ladjo) to pilot, to steer
vodíti v modi to set the fashion
vodíti ples to lead the dance
vodil nas je skozi pravi labirint ulic he guided us through an absolute labyrinth of streets
pes je vodil slepca the dog was leading the blind man
pustí se vodíti od žene he lets his wife manage him
vodíti s 3 goli šport to lead by 3 goals
človeka često vodijo njegove strasti a man is often swayed by his passions
vodíti koga za nos (figurativno) to lead someone up the garden path, to pull someone's leg
vodíti psa na vrvici to lead a dog on the leash
vodíti razpašno življenje to lead a life of debauchery
vodíti v skušnjavo to lead into temptation
vodíti vojno z... to make war on..., to wage war with...
cesta vodi v X. the road leads to X.
vodíti pogajanja to be in negotiation
vodíti v teku (preteči druge) to get ahead of, to outstrip
kdo vodi (v teku, šport) who is ahead?
vodíti posle to manage, to run a business
on vodi vse (pogovorno) he runs the whole show
kam to vodi? what are we coming to?
to ne vodi nikamor that gets us nowhere
to lahko daleč vodi that could take us a long way
vodíti knjige ekonomija to keep the books
vodíti sestanek (sejo, zborovanje) to be in the chair, to (take the) chair, to preside over a meeting
kdo je vodil sestanek? who presided over the meeting?, who was in the chair?
dejavnosti, zadeve to conduct activities, affairs
vodíti družbene odnose to manage a society's affairs
vsa pota vodijo v Rim all roads lead to Rome - vodni drsalec stalna zveza
zoologija (žuželka) ▸ molnárpoloska
Na gladini ribnika lahko opazimo tudi vodnega drsalca (Gerris najas). ▸ A halastó felszínén egy molnárpoloska (Gerris najas) is látható.
Navadni vodni drsalec (Gerris lacrustis) ima sestavljene oči. ▸ A nagy molnárpoloskának (Gerris lacrustis) összetett szemei vannak. - vogue [vóug] samostalnik
(priljubljena) moda; navada; priljubljenost, popularnost, ugajanje; uspeh
in vogue v modi, moderen; zdaj priljubljen
the vogue vladajoča moda
all the vogue zadnja moda, zadnji krik mode
it is all the vogue to je zdaj moda
to be in full vogue biti velika moda
to acquire vogue naleteti na odziv
to bring into vogue prinesti v modo
to come into vogue priti v modo
to go out of vogue iti (priti) iz mode
his poems had a great vogue njegove pesmi so se zelo brale
his novels had a great vogue 20 years ago njegovi romani so bili zelo priljubljeni pred 20 leti
war novels had a short-lived vogue vojni romani so bili kratek čas v modi
such shoes are the vogue takšni čevlji so zdaj v modi - voice1 [vɔ́is] samostalnik
glas (politika & figurativno človeški)
ton, zvok; izraz
slovnica način; sposobnost ali moč govora; mnenje, odločitev
fonetika zven
glasba petje (kot stroka)
zastarelo govorica; sloves
with one voice enoglasno, enodušno, kot eden
at the top of one's voice na ves glas, na vse grlo
in a loud (low) voice glasno (tiho)
active, passive voice slovnica tvorni, trpni način (glagola)
the still (ali small) voice glas vesti
the voice of God glas vesti, vest
in a prophetic voice s preroškim glasom
voice system (vesolje) naprava za ustno komuniciranje z astronavtom
use of one's voice uporaba pravice glasovanja
he is not in good voice on ne govori (poje) tako dobro kot običajno
to give voice to one's indignation dati izraza svojemu ogorčenju
to give one's voice for izjaviti se za, glasovati za
to find (ali to recover) one's voice priti spet do glasu
to have a voice in the matter imeti besedo pri zadevi
to lift up one's voice povzdigniti svoj glas, spregovoriti, javiti se
to lose one's voice izgubiti glas (zaradi prehlada itd.)
to love the sound of one's voice rad se poslušati
to raise one's voice povzdigniti svoj glas, govoriti glasneje
to study voice študirati petje - voiceless [vɔ́islis] pridevnik (voicelessly prislov)
brez glasu; neizgovorjen; nem, onemel, brez besede; molčeč, tih, neubran
parlament ki nima pravice glasovanja
fonetika nezveneč
the sound [t] is voiceless glas [t] je nezveneč - void1 [vɔ́id] pridevnik (voidly prislov)
prazen, izpraznjen; nezaseden, vakanten, prost (mesto, služba)
poetično jalov, neuspešen, ničev, brezkoristen, neučinkovit; neveljaven
a book void of interest nezanimiva knjiga
a void space prazen prostor
void of ki nima, (ki je) brez (česa)
she is void of affectation ona ni afektirana, je naravna
void of common sense brez zdrave pameti
she was wholly void of fear prav nič se ni bala
null and void pravno neveljaven, brez zakonske veljave; ničev
to fall void izprazniti se
the office has been void for a year službeno mesto je nezasedeno že eno leto - vôjna war; warfare
v vôjni in the war, at war, in wartime
na robu vôjne on the brink of war
na koncu vôjne at the end of the war
v primeru vôjne in case of war, in the event of war
hujskanje k vôjni warmongering
napoved vôjne declaration of war
bog vôjne war god
izbruh vôjne outbreak of war
opustošen od vôjne ravaged by war, war-ravaged
besedna vôjna war of words, wordy warfare
bliskovita vôjna lightning war (= w.), blitzkrieg, blitz
državljanska vôjna civil w., intestine w.
ameriška državljanska vôjna American Civil War, War of Secession, War between the States
gospodarska vôjna economic w.
gverilska vôjna guerilla warfare
hladna vôjna cold w.
križarska vôjna crusade
tridesetletna vôjna Thirty Years' War
stoletna vôjna Hundred Years' War
napadalna vôjna war of aggression
narodnoosvobodilna vôjna war of (ali struggle for) national liberation
osvajalna vôjna war of conquest
obrambna vôjna defensive w.
osvobodilna vôjna war of liberation
podmorniška vôjna submarine warfare
papirnata vôjna paper w.
pomorska vôjna naval warfare, war at sea
pozicijska vôjna static warfare
popolna, splošna (nepopolna, omejena) vôjna allout (limited) warfare
preventivna vôjna preventive w.
psihološka vôjna psychological w.
vôjna do popolne izčrpanosti sovražnika war of attrition
nasledstvena vôjna war of succession
vôjna za neodvisnost war of independence
vôjna do uničenja, do iztrebljenja war of extermination
sveta vôjna holy war
ves svet zajemajoča vôjna global warfare
prva (druga) svetovna vôjna the first World War, World War I, the Great War (the second World War, World War II)
totalna vôjna total w.
verska vôjna religious w.
vôjna v zraku war in the air
živčna vôjna war of nerves
vôjna na življenje in smrt war to the death
to (takšna) je (pač) vôjna such is war
biti tik pred vôjno to be on the eve of war
biti v vôjni to be at war with, to make war upon
iti v vôjno, začeti vôjno, spustiti se v vôjno to go to war (z, proti against), to wage war (z upon, against)
napovedati vôjno to declare war (neki državi on a country)
izzvati vôjno to provoke a war
biti potegnjen v vôjno to drift into war
prenesti vôjno v sovražnikovo deželo to carry the war into the enemy's country
preprečiti vôjno to avert a war
pripravljati vôjno to prepare for war
sprožiti atomsko vôjno to unleash an atomic war
stopiti v vôjno to enter a war, to come into a war
ščuvati k vôjni to incite to war, to agitate for war
voditi vôjno to war, to wage war
v ljubezni in v vôjni je vse dovoljeno all is fair in love and war
vôjna prinese s seboj mnogo zla war brings many evils in its train - volítev volítve pl election, elections pl; poll; balloting; polling
ožja volítev, volítve second (ali final) ballot
spodbijana, sporna volítev, volítve disputed (ZDA contested) election
priti v ožjo volítev, volítve to be on a short list
volítve v zvezne organe elections for federal agencies
javne volítve (glasovanje) open voting
tajne volítve (glasovanje) secret ballot
občinske volítve municipal elections
splošne volítve general election, parliamentary elections
dopolnilne (delne) volítve byelection
dan volítev election day, polling day
neveljavne volítve void election
visoka (nizka) udeležba na volítvah heavy (light) poll
razpisati (nove) volítve to issue writs for an election, (figurativno) to go to the country
snubiti glasove pri volítvah to canvass, to solicit votes, to electioneer
iti na volítve to go to the polls, (kandidat) to stand for election
poraziti koga pri volítvah to defeat someone at the polls
izgubiti mandat na volítvah to lose one's seat, to be unseated
volítve so odložene the poll is postponed
delavska stranka vodi pri volítvah the Labour party is in the lead
razglasiti, objaviti rezultat volítev to declare the result of the election
biti poražen na volítvah to be defeated at the polls
dobiti največje število glasov pri volítvah to get most votes, to head (ali to top) the poll - volíti to vote, to cast one's vote; to poll; (izbirati) to elect, to choose
volíti v oporoki to will, to bequeath
Ljubljana danes voli Ljubljana is polling today
svoj denar je volila bolnišnici she left (ali bequeathed, willed) her money to a hospital
iti volit to go to the polls - vólja will; will power; volition; (želja) wish, pleasure; (razpoloženje) mood, temper, frame of mind, vein, humour; (namera) intention, mind
po vólji at will, at pleasure
proti moji (lastni) vólji against my (own) will
proti vólji (nerad) with a bad grace, unwillingly
po moji mili vólji to my heart's desire (ali content), at my own sweet will, arhaično to the top of my bent
za božjo vóljo! for goodness' sake!, good gracious!, for God's sake!, for heaven's sake!
slabe vólje moody
svobodna vólja free will
iz lastne vólje of one's own volition
zadnja vólja (oporoka) last will, (will and) testament
drage vólje most willingly
železna vólja iron will
po lastni vólji of one's own will (ali accord)
ljudje dobre vólje men of good will
biti na vóljo to be at hand
biti komu na vóljo to be at someone's disposal
biti dobre (slabe) vólja to be in a good (bad) temper (ali humour), to be of good cheer (in a bad mood)
če te je vólja if you care, if you are so minded, if you are willing
ni me vólja I don't care
slabe vólje je he is out of humour
nisem pri vólji za (kaj) I am not in the humour for (sth)
pri najboljši vólji se ne morem spomniti I can't for the life of me remember
stori po svoji vólji! do as you like!
to je moja poslednja vólja (napisana oporoka) this is my last will and testament
storil sem to proti svoji vólji I did it unwillingly (ali reluctantly)
spraviti koga v dobro vóljo to put someone in a good humour
spravil me je v slabo vóljo he made me cross
on vedno uveljavi svojo vóljo he always has his own way (ali gets what he wants)
pokvariti komu dobro vóljo to ruffle someone's temper
on nima nobene (svoje) vólje he has no will of his own
pri najboljši vólji tega ne moremo napraviti with the best will in the world we just cannot do it
nekako me je vólja, da bi (šel) I have half a mind to (go)
on je brez vsake (svoje) vólje (figurativno) he is a mere rubber stamp
svojo slabo vóljo je stresel name he vented his spleen on me
kjer je vólja, je (tudi) moč where there's a will there's a way
zgodi se tvoja vólja religija thy will be done! - vomit2 [vɔ́mit] neprehodni glagol
bljuvati, bruhati; (o vulkanu) bruhati lavo, ogenj; biti izbruhan; privreti iz
prehodni glagol
(= vomit up) (iz)bljuvati (jed); (iz)bruhati, izmeta(va)ti; pripraviti k bruhanju (bljuvanju) (koga)
he is vomiting blood kri bljuva
he vomited everything he had eaten izbljuval je vse, kar je (bil) pojedel
factory chimneys vomit smoke tovarniški dimniki bruhajo dim - vomō -ere -uī -itum (iz *u̯emō; indoev. kor. *u̯em- bljuvati, bruhati; prim. skr. vámati, vámiti bljuva, bruha, vamathuḥ = lat. vomitus = gr. ἐμέω [iz *Ƒεμέω] bljujem, ἔμετος [iz *Ƒέμετος] bljuvanje, ἔμεσις [iz *Ƒέμεσις] bljuvanje, lit. vémti, vemiù bljuvati, bruhati, vėmalaī izbljuvek)
1. intr. bljuvati, bruhati, izmetavati: cum … vomere post cenam te velle dixisses Ci., qui in mensam vomant Ci., in populi Romani conspectu vomere Ci., is vomens frustis esculentis … totum tribunal implevit Ci., qui mane vomiturus est Cels., vomunt, ut edant, edunt, ut vomant Sen. ph.; brezos.: Aug. idr., ab hora tertia bibebatur, ludebatur, vomebatur Ci.; metaf.: quā (sc. Padus) largius vomit Plin. se izliva.
2. trans. (iz)bljuvati, izbljuniti, (iz)bruhati, izbruhavati, bruhaje spraviti (spravljati) kaj iz sebe: cibum, bilem Cels., crassum vomit ore cruorem V., sanguinem Cels., Plin., purpuream vomit animam V. z rdečo krvjo izbljuje življenje (izdahne dušo), paene intestina sua Petr.; z notranjim obj.: pulmoneum vomitum vomere Pl. (gl. vomitus); subst. pt. pf. vomita -ōrum, n izbljuvki, izbruhki, izmečki, izmeti: egestio vomitorum Cael.; metaf. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, izbruhavati, izmeta(va)ti, od sebe dati (dajati): Cl. idr., argentum Pl., ore vomens ignīs V. puhajoč, geminas cui tempora flammas … vomunt V. ki mu senca odžarjajo dvojen plamen, ki mu na sencih žari dvojen plamen (od čelade in od ščita), stuppa vomens fumum V. kadeče se, pinguem nebulam (čad, dim) vomuere lucernae Pers., quaeque (= Charybdis) vomit totidem fluctus totidemque resorbet O., domus … mane salutantum totis vomit aedibus undam V., armataeque vomunt stridentia tela fenestrae Stat., bestiae, quae mel vomunt Petr., ibi sit quoque vita vomenda Lucr. dušo izdahniti, umreti; zaničlj.: Accius et quidquid Pacuviusque vomunt Mart. bruhata = pišeta, ustvarjata. - vonj samostalnik
1. (zaznavna lastnost) ▸ illat [prijeten vonj] ▸ szag [neprijeten vonj]močan vonj ▸ erős szagV prikolici je bilo čutiti močan vonj po cigaretah. ▸ Az utánfutóban erős cigarettaszag érződött.nežen vonj ▸ lágy illatneprijeten vonj ▸ szag, kellemetlen szagzatohel vonj ▸ áporodott szagoster vonj ▸ éles szagomamen vonj ▸ bódító illataromatičen vonj ▸ aromás illatsvež vonj ▸ friss illatsladek vonj ▸ édes illatvonj po bencinu ▸ benzinszagvonj po morju ▸ tengerillatvonj po kavi ▸ kávéillatvonj se širi ▸ szag árad, illat áradPo zraku se je širil omamen vonj po pečeni hrani, da so se ji pocedile sline. ▸ A levegőben sült ételek ínycsiklandó illata terjengett, amitől kicsordult a nyála.zaznati vonj ▸ szagot érez, szagot megérez, illatot megérezzavohati vonj ▸ szagot kiszimatol, kiszagolvonj vrtnic ▸ rózsaillatZaradi nahoda ni zaznaval niti vonja vrtnic. ▸ A nátha miatt még a rózsák illatát sem érezte.vonj parfuma ▸ parfümillatvonj znoja ▸ izzadságszagvonj hrane ▸ ételszagvonj po dimu ▸ füstszagvonj po znoju ▸ izzadságszagopojen vonj ▸ kábító illatprijeten vonj ▸ illat, kellemes illat
2. (dišava) ▸ illatnov vonj ▸ új illatNadela si je nov vonj, parfum, ki ji ga je pravkar podaril Alain Le Notre. ▸ Új illatot fújt magára, egy parfümöt, melyet Alain Le Notre adott neki az imént.moški vonj ▸ férfi illatV septembru prihaja na police nov moški vonj priznane blagovne znamke Kenzo. ▸ Szeptemberben kerül a boltok polcaira a híres Kenzo márka új férfi illata.ženstven vonj ▸ nőies illatcvetni vonj ▸ virágillatcvetlični vonj ▸ virágillatodišaviti se z vonjem ▸ kontrastivno zanimivo illatosítja magátuporabljati vonj ▸ illatot használvonj za moške ▸ férfi illatvonj za ženske ▸ női illatvonj z notami ▸ jellegzetes illatOrientalski vonj z notami cimeta, popra, divje češnje in medu poudarja čutnost in kliče po provokaciji. ▸ A fahéj, a bors, a vadcseresznye és a méz jegyeit hordozó keleties illat hangsúlyozza az érzékiséget és provokációra ösztönöz.
3. (voh) ▸ szaglásčut za vonj ▸ szaglásizguba vonja ▸ szaglás elvesztéseTudi poškodbe zgornjih delov nosu, lobanjske baze v sprednjem delu, lahko privedejo do trajne izgube vonja. ▸ Az orr felső részének és a koponyaalap elülső részének sérülései szintén maradandó szaglásvesztéshez vezethetnek.razvit vonj ▸ szaglást kifejlesztPes ima v nasprotju s svojim gospodarjem zelo dobro razvita vonj in sluh. ▸ Gazdájával ellentétben nagyon kifinomult a kutya szaglása és hallása.vonj in sluh ▸ szaglás és hallás
4. (o občutku) ▸ illat, szagdati vonj ▸ illatot áraszt, szagot áraszt, szaglikPonedeljkov spektakel Metallice s spremljevalnimi skupinami na bežigrajskem stadionu je dal vonj po živem mestu. ▸ Hétfőn a Bežigrad Stadionban a látványos, előzenekarokkal felvezetett Metallica-koncert élettel teli város hangulatát árasztotta.dajati vonj ▸ szagot áraszt, illatot árasztimeti vonj ▸ szaga van, illatozik, illatosVečsobno meščansko stanovanje opremimo tako, da bo imelo vonj po preteklosti. ▸ A többszobás polgári lakást úgy rendezzük be, hogy a múlt illatát árassza.čutiti vonj ▸ szagot érez, illatot érezV zraku čutim vonj po avanturi, nepredvidljivosti, po nečem, kar se bo zgodilo v hipu. ▸ Kalandot érzek a levegőben, kiszámíthatatlanságot, valami pillanatok alatt bekövetkező dolog fuvallatát.
V zraku je bilo čutiti vonj po nasilju. ▸ Az erőszak szaga terjengett a levegőben.vonj življenja ▸ életszagvonj smrti ▸ halálszagvonj svobode ▸ szabadságszag, szabadság szagavonj po svobodi ▸ szabadságszag, szabadság szagaAmerika ima vonj po svobodi, je dežela možnosti, ki Lorello vsakič znova prevzame. ▸ Amerika szabadságszagú, a lehetőségek földje, amely újra és újra rabul ejti Lorellát.vonj po denarju ▸ pénzszag, pénz illataZelo je bil ambiciozen, vonj po denarju ga je vselej premamil. ▸ Nagyon ambiciózus volt, és a pénz illata mindig csábította.
Na svetu je že tako ali tako preveč naivnežev in lahkovernežev, ki jim že vonj po denarju zamegli razum. ▸ Már így is túl sok naiv és hiszékeny ember van a világon, akinek a pénzszag elhomályosítja az elméjét. - vósek wax
pečatni vósek sealing wax
namazati, prevleči z vóskom to wax
čebelji vósek beeswax
čevljarski vósek cobbler's wax
mehak kot vósek waxy, soft as wax
v njenih rokah je mehek kot vósek (figurativno) he is (like) wax in her hands, he is (like) putty in her hand - vótel hollow
ima vótle oči he is hollow-eyed
vótla mera measure of capacity, dry measure
vótla opeka hollow brick, hollow tile
vótlo doneti to sound hollow (ali dull)
vótel zob hollow (ali carious, decayed) tooth
vótlih lic hollow-cheeked
vótel prostor hollow space; cavity - vozílo vehicle
motorno vozílo motor vehicle
ta cesta je zaprta za promet z vozíli! this road is closed to vehicular traffic!
vozílo na gosenice tracked vehicle
cestno vozílo road vehicle
vozílo z gosenicami na zadnjih kolesih half-track - vôžnja (na biciklu, avtu ipd.) ride; drive; run
vôžnja brez postanka nonstop run
triurna vôžnja a three hours' drive (ali run, ride)
poskusna vôžnja trial run
samó pol ure vôžnje je do nas it is only a thirty-minute run to our place
vôžnja do X. stane en funt it is a pound ride to X.
vzeti koga na vôžnjo z avtom to take someone for a ride
biti kaznovan z globo zaradi prehitre vôžnja to be fined for speeding - vplívati to influence; to have influence (na on); to exert influence (upon); to affect; (pristransko) to bias; (na poslance) to lobby
skušati vplívati na (raz) sodnika to try to bias, to try to sway an arbiter
dobro vplívati to be a good influence
nanj je lahko vplívati he is easily influenced
dal si je vplívati od svojih prijateljev he has let himself be influenced by his friends
razlogi, ki so vplivali na mojo odločitev the reasons that affected my decision