Franja

nòr (nôra -o) adj.

1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
biti popolnoma nor essere matto da legare
imeti noro idejo avere un'idea folle
nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi

2. pren. (v povedni rabi)
nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore

3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
nora jeza rabbia pazza
noro veselje voglia, gioia matta
žarg. nori ples slego
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nora leta adolescenza
soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
noro (nestalno)
vreme tempo instabile
nora je na moške è una ninfomane
pren. nor je na konje va matto per i cavalli
veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)

nor|ec [ô] moški spol (-ca …) der Narr, der Verrückte (ein -r)
dvorni norec der Hofnarr
kot norec wie ein Irrer
delati kot norec arbeiten wie ein Kümmeltürke
imeti za norca anführen, pflanzen, zum Narren halten, auf die Schippe nehmen
briti norce iz koga (jemanden) veräppeln, veralbern, Possen treiben/reißen mit

nórec loco m ; demente m ; fam chiflado f ; (bedak) mentecato m , tonto m

dvorni norec bufón m
briti norce (fig) bufonearse, bufonizar, chancear
imeti koga za norca burlarse de alg, tomar el pelo a alg; fam chotearse de alg

nôrec (blaznež) madman, fool, lunatic; (bedak) dunce, silly person, ninny

dvorni nôrec zgodovina court jester
imeti koga za nôrca to make a fool of someone, to fool someone, to poke fun at someone
nôrci si upajo več kot junaški fools rush in where angels fear to tread
briti nôrce iz koga ➞ imeti koga za nôrca
palica dvornega nôrca fool's bauble

nôrec fou moški spol , insensé moški spol , aliéné moški spol , sot moški spol ; (zabijač) mouton moški spol

dvorni norec bouffon moški spol (de cour), fou du roi
briti norce (figurativno) faire des farces (ali des facéties), faire le bouffon (ali le farceur, le pitre), se livrer à des facéties (ali boufonneries), dire des balivernes
briti norce iz koga, imeti koga za norca se moquer de quelqu'un, se gausser de quelqu'un, mystifier, berner quelqu'un, familiarno se payer la tête de quelqu'un

nôrec (-rca) m

1. matto, pazzo, folle:
saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
drveti kot norec correre come un pazzo
dvorni norec buffone di corte
šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
PREGOVORI:
en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento

nos¹ [ó] moški spol (-u/-a, -ova, -ovi) anatomija die Nase, -nase (kljukast Hakennase, krompirjast Knollennase, Kartoffelnase, orlovski Adlernase, zafrknjen Stupsnase; iz papirja Pappnase)
dober nos eine feine Nase, figurativno Spürnase, der Riecher, der Spürsinn, die richtige Nase für (etwas)
… nosu Nasen-
(dolžina die Nasenlänge, hrbet der Nasenrücken, konica die Nasenspitze, korektura die Nasenkorrektur, plastika die Nasenplastik)
vihanje nosu die Hochnäsigkeit, das Naserümpfen
dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
imeti dober nos eine gute Nase haben, eine Hundenase haben
imeti rdeč nos od pijače: eine Schnapsnase haben
vihati nos die Nase kraus ziehen, die Nase rümpfen
visoko nositi nos auf dem hohen Pferd sitzen, die Nase hoch tragen
vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
poriniti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

iz nosu aus der Nase
iz nosu se (mu/ji) cedi (ihm/ ihr) läuft die Nase
krvavenje iz nosu/nosa das Nasenbluten
figurativno vleči komu črve iz nosu (jemandem) Würmer aus der Nase ziehen

izpred nosu vor der Nase weg (vor der Nase wegangeln)

do nosu bis zur Nase, zavit: bis auf die Nase

na vrat na nos Hals über Kopf
prinesti na nos komu kaj (jemandem etwas) hinterbringen

dlje od svojega nosu über die eigene Nase hinaus
ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

po nosu auf die Nase
dati komu eno po nosu (jemandem) eins auf die Nase geben
dobiti jih po nosu sein Fett kriegen, eins aufs Haupt kriegen
po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
vrtati po nosu in der Nase bohren

pod nos unter die Nase
dati pod nos komu (jemandem) unter die Nase reiben, (jemandem etwas) aufs Butterbrot schmieren, (jemandem etwas) auf die Nase binden
moliti pod nos (jemandem etwas) unter die Nase halten

pod nosom unter der Nase
obrisati se pod nosom das Nachsehen haben, za kaj: in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen

pred nos vor die Nase

pred nosom vor der Nase, vzeti: unter der Nase (weg)

skozi nos durch die Nase
dihanje skozi nos die Nasenatmung

v nos in die Nase
iti v nos in die Nase stechen, in die Nase fahren (tudi figurativno)
za nos:
medicina kapljice za nos Nasentropfen množina
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (opehariti) (jemanden) verschaukeln
vleči za nos (jemanden) an der Nase herumführen, foppen, auf die Schippe nehmen, zum Besten haben
pustiti se vleči za nos sich für dumm verkaufen lassen

za nosom der Nase nach
za dolžino nosu um eine Nasenlänge

z nosom mit der Nase
pozdrav z nosom der Nasengruß
z dolgim nosom mit langer Nase
z rdečim nosom rotnasig
z zavihanim nosom naserümpfend

nôs nȍsa m, mest. na nòsu, mn. nȍsovi in nȍsevi nos: kukast, orlovski, prćast, zatubast nos; govoriti kroz nos; krvarenje iz -a; voditi koga za nos; to mu leži pred -om; svugdje zaturati svoj nos povsod imeti svoj nos; otići otomboljena -a oditi z dolgim nosom

nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
orlovski nós aquiline nose, Roman nose
ploščat nós flat nose
potlačen nós pug nose
velik nós big nose
zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
zavihan nós turned-up nose
pijančev nós grog-nose
govorjenje skozi nós nasal twang
dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
krvaveti iz nósa to have a nose bleed
iz nósa mi teče my nose is running
komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)

nós nez moški spol , (voh) odorat moški spol

ladijski nos proue ženski spol, avant moški spol
letalski nos avant moški spol, nez
orlovski, rimski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle, busqué, bourbonien)
potlačen nos nez plat (ali épaté, écrasé, camus)
zafrknjen, zavihan nos nez retroussé
imeti dober nos avoir le nez fin, avoir du flair
na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
nos vihati faire la moue (ali le dégoûté), rechigner
po nosu dobiti être réprimandé (ali familiarno attrapé), figurativno recevoir un bon savon
vtikati svoj nos v kaj fourrer (ali mettre) son nez dans quelque chose
za nos koga potegniti duper quelqu'un, familiarno bourrer le crâne de quelqu'un, avoir quelqu'un
za nos voditi mener quelqu'un par le bout du nez, jouer un tour à quelqu'un
visoko nos nositi porter le nez au vent
zapreti komu vrata pred nosom fermer la porte au nez de quelqu'un

nós (-a) m

1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso

2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso

3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso

nōscō (stlat. gnōscō) -ere, nōvī, nōtum (indoev. baza *g̑enH-, *g̑noH- vedeti, znati; prim. skr. janā́ti ve, zna, gr. γι-γνώσκω spoznavam, γνωτός znan, γνώμη mnenje, lat. gnārus, ī-gnārus, īgnōrāre, ī-gnōtus, nōtiō, nota, sl. znati, znamenje, znak, hr. znȁti, znàmēnje, znȃk, got. kunnan = stvnem. kunnan vedeti, stvnem. knāu spoznam, ang. know vedeti, znati)

I. v obl. iz prezentovega debla

1. spozna(va)ti, prepozna(va)ti, izvedeti, zazna(va)ti, zapaziti (zapažati), opaziti (opazovati), razvide(va)ti, ugotoviti (ugotavljati), sprevide(va)ti, doje(ma)ti, učiti se: nos eius animum de nostris factis noscimus Pl., malefacta ne noscant sua Ter., n. voltūs Lucr., deus ille, quem mente noscimus Ci., praeceptum Apollinis, quo monet, ut se quisque noscat Ci., cum „nosce te“ (= gr. γνῶϑι σεαυτόν) dicit, hoc dicit, „animum tuum nosce“ Ci. (prim. tudi Sen. ph. (Consolatio ad Marciam 11) in Aus. (Ludus septem sapientium 5, 137)), n. certamina L., furta Iovis Cat., provinciam T., carmina Suet., quidquid Amm.; v pass.: qui posset post nosci, qui siet Ter., forma in tenebris nosci non quita est Ter., omnes philosophiae partes … tum facile noscuntur, cum totae quaestiones scribendo explicantur Ci., nec noscitur ulli O. in nihče ga ne spozna = ga noče poznati, nulli videnda, voce tamen noscar O. me bodo vendar spoznali po glasu, nosci exercitui T. spoznati se z vojsko; noscor z NCI = o meni je znano, da … : Edictum ap. Lact., Amm.

2. kaj (že znanega zopet) spozna(va)ti: haud nosco tuum Pl. ne spozna(va)m te več, aderat, qui nosceret (sc. eum) Ter., potesne ex his ut proprium quid noscere? H., ad res suas noscendas recipiendasque L., signum, quo inter se noscebantur T., n. genus ipsum orandi T.

3. prizna(va)ti, pripozna(va)ti, za prav vzeti (jemati), prista(ja)ti na kaj: causam Pl., Ci., illam partem excusationis Ci. ep.

4. occ. ogledujoč (motreč, zasledujoč, raziskujoč, proučevaje) spozna(va)ti, motriti, opazovati, zaslediti (zasledovati), preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izreči (izrekati) sodbo o čem, sodniško razsoditi (razsojati): nosce imaginem, signum Pl., mox (sc. equestribus) … pleraque concessa sunt, quae olim a praetoribus noscebantur S. —

II. v obl. iz perfektovega debla (prim. tudi opombo spodaj)

1. (po)znati, vedeti, umeti; novi spoznal sem = (po)znam, vem, ume(je)m, noveram spoznal sem bil = (po)znal sem, vedel sem: non nosti nomen meum? Pl., novi ego amantis Ter., non novi hominis faciem Ter., nostin'? Ter. ali veš?, Nostin' porticum apud macellum … ? Quid ni noverim? Ter., unum quom noris, omnēs noris Ter., vesperascit et non noverunt viam Ter., noram et scio Ter., novi hominis insaniam Ci., Manlium plerique noratis Ci., quam (sc. virtutem) tu ne de (po) facie quidem nosti Ci., res gestas de (iz) libris novisse Lact., qui autem virtutes (sc. Agesilai) noverant N., alia vitia non nosse Sen. ph. ne poznati = ne imeti, novisse senectam Sil., nosse salutiferas dubiis animantibus herbas Stat.; z dvojnim acc.: quem ego hominem nullius coloris novi Pl.; z inf.: Lact., quae … omnem istam lucem … in vetustum chaos submergere novit Ap., ego, quae dulce condiens et ollam et lectulum suave quatere novi Ap.; z adv.: si Caesarem bene (dobro, prav) novi Ci., unde tam bene me nosti? H., si bene me novi H., si bene te novi O., optime suos nosse N., aliquem pulchre nosse Plancus in Ci. ep., H. prav dobro (dodobra) poznati, totas non diligenter modo, sed etiam familiariter nosse causas Q., Latine et Punice nosse (= klas. scire) Aug.; z odvisnim vprašalnim stavkom: modo quae dicat Epicurus bene noris Ci., nosse, quot Ionii veniant ad litora fluctus V.; kot formula zamolčanja: nosti cetera Ci. ali reliqua nosti Plin. drugo (ostalo) veš.

2. occ. telesno spoznati koga = telesno se združiti s kom: novit erus me Pl., hic leno neque te novit neque gnatam tuam Pl. — Od tod adj. pt. pf. nōtus 3

I. pass.

1. znan (naspr. ignotus, obscurus): Val. Max., Sil., Stat. idr., res nota Ci., non ita multos secum habuit notos atque insignīs latrones Ci., qui ipse notus sibi sit Ci., cumque essent vitiis atque improbitate omnibus noti Ci., tua nobilitas hominibus litteratis est notior, populo obscurior Ci., vita P. Sullae vobis notissima Ci., Pelopidas Thebanus magis historicis quam vulgo notus N., novo milite (kolekt.) … necdum satis noto inter se L., notissimi inter se L., quidam notus homo H., Daphnis … hinc usque ad sidera notus V., Amyntas, notior ut iam sit canibus non Delia nostris V., notus humo mersis Amphiaraus equis O., si gloriā tangeris, notiorem epistulae meae te facient Sen. ph., murus ab ingenio notior ille tuo Pr., n. a studiis Amm.; aliquid notum habere Ci. kaj vedeti, znati; aliquid notum facere alicui Ci., Suet. komu kaj naznaniti, obvestiti koga o čem, tako tudi alicui notum facere de aliqua re Suet., Plin. iun.; z inf.: Delius … vates, Troianos notus semper minuisse labores Sil.; nota res est z ACI: Suet.; pesn. z gen. (zaradi česa): notus in fratres animi paterni H. zaradi svoje očetovske dobronamernosti, invisus Marti notusque fugarum … Hasdrubal Sil. Od tod subst.
a) nōtī -ōrum, m znanci, dobri prijatelji, kolegi: Ps.-V. (Ciris), me omnes noti ignotique monuerunt Ci., de dignitate Caelius notis ac maioribus natu … facile ipse respondet Ci., si tria notorum savia reppererit Cat., cum … postremo Seiani familiares atque etiam notos persequeretur Suet.
b) nōta -ōrum, n znane, očitne, neizpodbitne, nedvomne, gotove stvari, tisto, kar je znano, očitno, neizpodbitno, nedvomno, gotovo: quid opus est nota noscere? Pl., nota loquor Tib., quem nota pariter at occulta fallebant T., quos ignota pari sollicitudine movebant et nota: Amm.

2. occ.
a) izkušen, zvest: virtus N., pectora Sil.
b) prijateljski: notis compellat vocibus V.
c) navaden, običajen: haesit ulmo, nota quae sedes fuerat columbis H., munera nota V., astus tandem exue notos Sil.
d) odličen, imeniten, slaven, sloveč, slovit, znan: toreumata nota et pretiosa Ci., n. Lesbos, scriptor H., gladiator, pater familias Suet.; v slabem pomenu znan = razvpit, zloglasen: Clodia mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., quod noti sunt Ci., maxima et notissima illius furta Ci. —

II. act. poznavajoč koga, kaj, seznanjen s čim: notis praedicas Pl., notis est derisui Ph.; z gen.: homo huius provinciae notus et non parum sciens Auct. b. Hisp.

Opomba: Obl., tvorjene iz perfektovega debla, so večinoma skrčene: nosti = novisti, nosse = novisse, noram = noveram, norim = noverim, nossem = novissem Ci. idr.

nose¹ [nóuz] samostalnik
nos, smrček
figurativno voh; konica, osina, kljun (ladijski); odprtina (cevi)
sleng vohljač
britanska angleščina duh po čaju (senu)

with one's nose in the air prevzetno
to bite (ali snap) s.o.'s nose off ostro napasti, obregniti se ob koga
to blow one's nose usekniti se
to cut off one's nose to spite one's face samemu sebi škoditi, obrisati se pod nosom
to count (ali tell) noses šteti prisotne, šteti privržence
to follow one's nose hoditi za nosom, delati po nagonu
to have a good nose for s.th. imeti dober nos za kaj, vse izvohati
to keep one's nose to the grindstone kar naprej garati
to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih
to look down one's nose čemerno gledati
to make long nose; ali to thumb one's nose at kazati komu osle
ameriško, pogovorno on the nose točen
to pay through the nose preplačati, mastno plačati
as plain as the nose in one's face jasno ko beli dan
to poke (ali push, thrust) one's nose into vtakniti nos v vsako reč, vmešavati se
not to see beyond one's nose ne videti delj od svojega nosu, imeti ozko obzorje
to speak through one's nose govoriti skozi nos, nosljati
to put s.o.'s nose out of joint izpodriniti koga
right under one's (very) nose pred nosom, pred očmi
to turn up one's nose at vihati nos
nose of wax mehak ko vosek, slabič
parson's kurja škofija

nòsiti nȍsīm, oni nòsē, nòsi, nȍšāh nȍšāše, nòsih nòsi, nòsio nòsila, nȍšen -a
I.
1. nositi: nositi teret, bolesnika, ranjenika, robu na trg; nositi na glavi, na ledima, na srcu; nositi novo odijelo, očevo ime; voda nosi čamac; konj nosi jahača; vjetar nosi prašinu; žena nosi devet mjeseci
2. prinašati, nositi: vjetar nosi kišu
3. prenašati, raznašati, prinašati: nositi vijesti, glasove
4. opravljati: nositi funkciju urednika
5. prinašati: koja vas sreća nosi na Mokrice
6. nesti: kokoš nosi jaja; tko je srećan, njemu i pijetlovi nose jaja
7. roditi: vinograd lijepo nosi
8. prinašati (dobiček): znanje uvijek korist nosi
9. nesti: puška daleko nosi
10. nositi glavu u torbi biti, živeti v veliki nevarnosti; vikati koliko ga grlo nosi vpiti na vse grlo; davo da te nosi naj te hudič vzame; nositi kožu na pazar nositi kožo na prodaj, podajati se v nevarnost; neka te mutna voda nosi naj bo po tvojem; to nosi on na duši to leži na njegovi duši
II. nositi se
1. nositi se: ona se lijepo nosi; teret se težko nosi
2. ekspr. ubadati se, ubijati se: nositi se dramskim režijama
3. širiti se: o tome se nose čudnovati glasovi
4. nositi se mišlju ukvarjati se z mislijo, imeti v mislih, nameravati; nositi se nadom upati, gojiti upanje
5. nòsi se! izgubi se!

nostalgíja medicina nostalgia; pogovorno homesickness

imeti nostalgíjo po (svojih) hribih to pine (ali to yearn) for, to be homesick for one's mountains

Not, die, (-, Nöte) (Armut, Knappheit, Elend) stiska, in der Not v stiski; (Gefahr) sila; (dringende Notwendigkeit) nuja; ohne Not brez potrebe; mit knapper Not komaj, komajda; zur Not za silo; keine Not : damit hat es keine Not nič se ne mudi; seine (liebe) Not haben mit imeti težave z; Not leiden trpeti pomanjkanje; wenn Not am Mann ist če je sila; Not kennt kein Gebot/Not bricht Eisen sila kola lomi; aus der Not eine Tugend machen izkoristiti zadrego za pametno rešitev

note [nɔt] féminin beležka, opomba, opazka, notica; commerce račun; nota; ocena (red); pluriel notes

échange masculin de notes (politique) izmenjava not
note d'ensemble skupna ocena (red)
note marginale obrobna opomba, glosa
note de protestation protestna nota
notes signalétiques kvalifikacija (uslužbenca)
avoir de bonnes notes imeti dobre rede (v šoli); biti dobro zapisan
changer de, chanter sur, entonner une autre note (figuré) ubrati druge strune
chanter sur la note peti brez priprave
être dans la note skladati se, ujemati se
c'est toufours la même note to je vedno ista pesem
forcer la note pretiravati
prendre en note zabeležiti si
prendre bonne note de quelque chose vzeti na znanje, zapomniti si
prendre note (d'un renseignement sur son carnet) zapisati si (informacijo), commerce knjižiti
prendre des notes delati si beležke
régler sa note poravnati svoj račun

nothing² [nʌ́ɵiŋ] samostalnik
nič
figurativno ničevost, malenkost, niče
množina nepomembnosti, prazno govoričenje

for nothing zaman, zastonj
not for nothing ne zastonj, ne brez razloga
good for nothing za nobeno rabo
next to nothing skoraj nič
nothing but samo
nothing at all sploh nič
sleng nothing doing od tega ne bo nič
nothing else than nič drugega razen
nothing if not courageous zelo hraber
that's nothing nič ne de, nič ne pomeni
that's nothing to you to se ne tiče
there's nothing to it to je čisto preprosto
there's nothing in it ni res, ni važno
there's nothing for it but to ni alternative, ne preostane nič drugega
to feel like nothing on earth počutiti se kot uboga para
nothing like nič boljšega od
nothing like leather vsak berač svojo malho hvali, zadostuje kar imaš
to make nothing of ne moči razumeti, ne imeti za važno, ne izkoristiti, omalovaževati
I can make nothing of čisto nič ne razumem
to make nothing of doing storiti brez obotavljanja
to say nothing of kaj šele, da ne rečem
to come to nothing izjaloviti se
to dance on nothing biti obešen, viseti
to fade away to nothing razbliniti se
to have nothing to do with it ne imeti nič opraviti s tem
a mere nothing malenkost
neck or nothing na kocki, vse ali nič
nothing short of popolnoma, popolno
no nothing čisto nič
nothing to speak of nevažno
soft nothings čebljanje zaljubljencev
the little nothings of life življenjske ničevosti
nothing venture nothing have kdor nič ne tvega, nič ne dobi
all to nothing popolnoma, v največji meri

noticia ženski spol znanje, vednost, zavest, spoznanje; sporočilo, obvestilo, vest, novica

noticia remota slab spomin (de na)
noticias pl (časopisne) objave
noticias del día dnevne novice
sección de noticias mala kronika (v časopisu)
estar sin (hallarse privado, falto de) noticias ne imeti vesti o
tener noticia de vedeti za (o)

notion [nóušən] samostalnik
pojem, ideja, predstava (of o)
mnenje, stališče, nazor; namen (of doing s.th.)
ameriško, ekonomija, množina drobno modno blago, galanterija

airy notions gradovi v oblakih
given to notions zanesenjaški
not to have the vaguest notion of ne imeti najmanjšega pojma o
I have a notion that mislim si, da
to fall into the notion that na misel priti, da