Franja

prō-nūntiō -āre -āvī -ātum (prō in nūntiāre)

I.

1. naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), razglasiti (razglašati), povedati (govoriti), izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): haec a me sincere pronuntiantur C., ea pro me ipso pronuntio Ci., quae Litavicus pronuntiaverat, multitudini exponunt C., ut ipse in cohortandis militibus pronuntiaverat C. je bil izrekel; z ACI: alius capta (sc. esse) iam castra pronuntiat C. kriči; z odvisnim vprašalnim stavkom: si pronuntiasset, quo iter esset facturus N.

2. poročati, sporočiti (sporočati), povedati (govoriti), pripovedovati: quibus ex regionibus veniant, pronuntiare cogunt (sc. viatores) C., dolore prohibeor pronuntiare, quae gesta sunt C.

3. occ.
a) predavati, na pamet (naizust) povedati (govoriti), recitirati, deklamirati, podajati, izvajati: Corn., Q., Plin. iun., Gell., quae tradebantur, excellenter pronuntiabat N., summa voce versus multos uno spiritu Ci., memoriter multa Ci., poëmata N.; (o gledaliških igralcih) obnašati se, gibati (premikati) se, ob kretnjah (gestah) recitirati, gestikulirati: Varr., Plin. idr.
b) po naglasu izgovarjati (izrekati), naglaš(ev)ati: syllabam productius latiusque Gell., litteram i tractim Gell. —

II.

1. javno oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), objaviti (objavljati), oklic(ev)ati, razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati): praecones victorum nomina magna voce pronuntiant Ci., pronuntiari iubent praeconibus circummissis C., praeco te illo honore affici pronuntiavit Ci., leges Ci. da so zakonski predlogi sprejeti, sprejetje zakonskih predlogov, per praeconem senatus consultum Suet. dati prebrati; z dvojnim acc.: aliquem praetorem L. proglasiti (razglasiti) za pretorja.

2. occ.
a) kot voj. t.t. izdati ukaz (povelje), (za)ukazati, veleti, napovedati (napovedovati); s finalnim stavkom: Ambiorix pronuntiari iubet, ut procul tela coniciant C., duces pronuntiari iusserunt, ne quis ab loco discederet C., pronuntiatum, ne quis violaretur L.; z ACI: pronuntiatur prima luce ituros C.; z acc. rei: iter L., proelium in posterum diem L., signum Hirt. naznaniti.
b) javno obljubiti (obljubljati), javno obetati: pecuniam pro reo Ci., populo munus Suet., nummos in tribus Ci. ali tribubus vocatis Sen. ph., nummos de suo per centurias Suet., praedam Cu., vocatis ad contionem (sc. militibus) certa praemia L., militibus donativum Suet.
c) (o konzulu) v senatu izrečena mnenja in imena tistih, ki so jih izrekli, pred glasovanjem povzemajoč (povzemaje) naznaniti (naznanjati), ponoviti (ponavljati): Lentulus (sc. consul) sententiam Calidii pronuntiaturum se omnino negavit C., cum sententia prima Bibuli pronuntiata esset, ut … , secunda Hortensii, ut … Ci.
d) kot jur. t.t. α) (o sodniku) izreči (izrekati) (raz)sodbo (razsodilo), razsoditi (razsojati), odločiti (odloč(ev)ati): Plin. iun., Q., Sen. rh., Gell., Icti. idr., graviorem sententiam C., rex cognitā causā pronuntiavit (z ACI) Cu., de sella ac tribunali pronuntiat sese nomen recepturum Ci., pronuntiari ad bestias Tert. biti obsojen na borbo z zvermi, protectores pronuntiati vertere solum exsilio Amm. obsojeni na pregnanstvo (izgnanstvo). β) s sodniškim izrekom proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga ali kaj za kaj: uxorem ingenuam et civem Romanam recuperatorio iudicio pronuntiatam Suet., si quis praeiudicio pronuntietur esse libertus Icti., testamentum pronuntiatum falsum Icti. γ) kaj po pogodbi ali oporoki izreči (izrekati), določiti (določ(ev)ati), postaviti (postavljati): conditionem Icti., plures heredes Icti. imenovati. δ) pri prodaji povedati ali naznaniti napake (hibe), ki jih ima v prodajo postavljena stvar, ali služnosti, ki jim je podvržena: cum in vendendo rem eam scisset et non pronuntiasset Ci., qui mancipia vendunt, certiores faciant emptores, quid morbi vitiique cuique sit … ; eaque omnia, cum mancipia veneunt, palam recte pronuntianto Edictum aedile ap. Ulp. (Dig.). — Od tod subst. pt. pf. prōnūntiātum -ī, n

1. kot log. t.t. rek, (osnovno) načelo, princip, aksiom = gr. ἀξίωμα: omne pronuntiatum (sic enim mihi in praesentia occurrit ut appellarem ἀξίωμα utar post alio, si invenero melius) — id ergo est pronuntiatum, quod est verum aut falsum Ci.

2. kot jur. t.t. sodniški izrek, razsodba, razsodilo: G.

prosciōgliere^* v. tr. (pres. prosciōlgo)

1. odvezati, oprostiti:
prosciogliere qcn. da un obbligo koga oprostiti obveznosti
prosciogliere dal peccato relig. dati odvezo

2. pravo oprostiti, oproščati

prositi (prósim) zaprositi

1. bitten (za kaj um, za koga - milosti ipd. : für)
prositi koga, naj … -bitten
(pride sem herbitten, dol hinunterbitten, herunterbitten, gor heraufbitten, hinaufbitten, ven herausbitten, noter hereinbitten)
prositi za besedo ums Wort bitten, sich zum Wort melden
prositi za milost um Gnade bitten
prositi za nasvet um Rat bitten/befragen
prositi za ples zum Tanz bitten (smem prositi? darf ich bitten?)
prositi za roko (um die Hand) anhalten
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
prositi za življenje um sein Leben bitten
prositi odpuščanja um Vergebung bitten, Abbitte leisten

2. ogovoriti zaradi česa: ansprechen/anreden (um)

3.
milo prositi flehen

4. pisno, s prošnjo: einen Antrag stellen/einreichen, (etwas) beantragen, einen Gesuch einreichen, ersuchen (um)
prositi za dovoljenje za krčenje gozda einen Rodungsantrag stellen
prositi za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen

5. pes ipd.: schön machen

6.
dati se prositi sich spreizen gegen (etwas)
| ➞ → rotiti

pròst free, (na prostosti) free, at liberty, at large; (vstop) free; (brezplačen) gratuitous, free of expense; (dovoljen) permitted, allowed; (neodvisen) independent; (brez zaprek) unhindered, unobstructed, unimpeded; (brez nadzora) uncontrolled; (neprisiljen) unforced, uncompelled, unconstrained, unfettered, unconfined, unshackled; (nezasužnjen) unenslaved; (neujet) uncaught; (spuščen) released, freed, liberated; (nezaposlen) unengaged, unoccupied, disengaged, idle, at leisure, off duty

pròst vseh davkov exempt from all taxes (ali duties)
carine pròsto duty-free, free of duty
pròsta sobota Saturday off, free Saturday
pròst dan an off day, a day off
pròst službe off duty, off work
pròsti čas spare time, leisure hours pl, leisure
pròsta luka free port
pròst prehod free pass
pròsto službeno mesto vacancy
pròst predmet (v šoli) optional subject
pròst vseh skrbi free from all cares
poštnine pròsto prepaid, postpaid, (paket) carriage-paid
pròst prevod free (ali not literal) translation
pròsti pad fizika free fall
pròsti stil (plavanja) free-style (swimming)
pròsti strel šport, nogomet free kick
pròsta rokoborba catch-as-catch-can, all-in wrestling
pròsta trgovina free trade
pròste vaje gymnastic exercises pl, callisthenics pl
pròsta vstopnica free (ali complimentary) ticket
pròst izvod (za avtorja) author's (free) copy, gratis copy, (reklamni) free copy, free specimen, (za knjigarnarja) odd copy
prosto! (= naprej!, vstopite!) come in!, step in!
na prostem in the open air, outdoor, out of doors
plavalni bazen na pròstem open-air swimming pool
s pròstim očesom with the naked eye
v pròsti prodaji off rations, unrationed
vstop pròst! admission free!
prosto za pristanek! aeronavtika cleared for approach!
ob sobotah sem pròst I am free on Saturdays
ste pròsti jutri? are you free tomorrow?
ste pròsti? (taksistu) are you free?, you're not engaged, are you?
nobenega pròstega sedeža ni več bilo there wasn't a single seat left
brž ko bom pròst, vas obiščem as soon as I am free (ali through), I shall call on you
dati prost dan to give someone a day off
na pròsto vam je dano, da se lahko pritožite you are free (ali at liberty) to complain, it's up to you whether or not you complain
vsak teden imam en pròst dan I have a day off every week
dobiti pròst dan to get a day off
jutri bomo imeli pròsto we shall have a day off (ali a free day) tomorrow
imeti pròst dostop do koga to have free access to someone
imate kaj pròstih sob? have you any rooms unoccupied (ali free, available)?
imeti pròsto hrano in stanovanje to have free board and lodging
nimam nič pròstega časa I haven't any time to spare
imeti mnogo pròstega časa to have much time to spare
imeti pròste roke to have a free hand, to have full power
ne imeti pròste minute zase not to have a spare moment for oneself
prenočiti na pròstem to camp out
voziti kolo po klancu navzdol v pròstem teku to freewheel (ali to coast) down a hill
dati pròst polet svoji fantaziji to give one's fancy full scope

pròst (prôsta -o)

A) adj.

1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
prosti čas tempo libero
prost sedež posto libero
risati s prosto roko disegnare a mano libera
videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

2. esente, immune:
davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
prosto plačila esente dal pagamento

3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prosti prevod traduzione libera
pren. imeti proste roke avere le mani libere
pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
prosta carinska cona zona franca, punto franco
prosta luka porto franco
prosta plovba navigazione libera
prosta prodaja vendita libera
anat. prosta rebra costole fluttuanti
šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
šport. prosta vaja esercizio libero
šport. prosti progam programma libero
proste cene prezzi liberi
fiz. prosti elektron elettrone libero
kem. prosti kisik ossigeno libero
šah. prosti kmet pedone libero
šport. prosti met tiro libero
fiz. prosti pad caduta libera
šol. prosti spis tema libero
lingv. prosti stavek proposizione semplice
šport. prosti strel tiro libero
avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

B) prôsto (-ega) n
predstava na prostem spettacolo all'aperto
dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare

pròst libre; franco ; (oproščen, izvzet) exento ; (neodvisen) independiente ; (brezplačen) gratuito ; (brez stroškov) sin gastos ; (nezaseden, soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacante ; (poštnine) franco de porte

prosti čas tiempo m libre, horas f pl desocupadas, horas de ocio
prost dan día m libre, día feriado, (v šoli) día de asueto
prost popoldan tarde f de asueto
dati prosto (v šoli) dar asueto
prosta vstopnica billete m de favor, (gledališče) entrada f gratuita
prost prevod traducción f libre
prosto (službeno) mesto puesto m vacante
proste vaje gimnasia f sueca, ejercicios m pl gimnásticos sin aparatos
prosti stil (šp) estilo m libre
prosti strel (nogomet) golpe m franco
prosta vožnja (potovanje) viaje m gratuito
prost vstop entrada f libre
pod prostim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
na prostem a cielo abierto, al aire libre
igre na prostem juegos m pl al aire libre
gledališče (predstava, kino) na prostem teatro m (representación f, cine m) al aire libre
bazen (kopanje) na prostem piscina f (baños m pl) al aire libre
prosta cona zona f libre
danes imamo prosto hoy tenemos vacación, (v šoli) no hay clase
imeti prosto hrano in stanovanje recibir comida y alojamiento gratuitamente
imeti proste roke (fig) tener carta blanca, tener campo libre
imeti prosto izbiro poder escoger a su gusto
pustiti komu proste roke (fig) dejar a alg el campo libre, dar carta blanca a alg

prosto, prosto³ [ó;ô] frei
dati prosto, prosto komu: (jemandem) freigeben, samo v službi: (jemanden) freistellen
dobiti prosto, prosto freibekommen
imeti prosto, prosto freihaben, v šoli: schulfrei haben, pomorstvo mornar: Landgang haben

prôstor (-óra) m

1. spazio:
prostor in čas spazio e tempo
neskončni prostor lo spazio infinito, l'infinito
vesoljski prostor lo spazio dell'universo
zračni prostor spazio aereo

2. locale, ambiente, vano:
kuhinja, soba in drugi prostori la cucina, la stanza e gli altri vani, ambienti
bivalni, stanovanjski prostori vani di abitazione, vani residenziali
delovni, klubski prostori locali di lavoro, del club

3. (del površine glede na namen) area:
parkirni, tržni prostor area di parcheggio, del mercato
razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru gli sviluppi dell'arte nell'area mitteleuropea

4. posto, spazio:
rezervirati dva prostora v gledališču prenotare due posti a teatro
prostor pri oknu il posto accanto alla finestra
dati, narediti komu prostor fare posto a qcn.
šoli stalno primanjkuje prostora la scuola ha sempre mancanza di spazio

5. area; ambiente:
gospodarski prostor area economica
slovenski kulturni prostor l'ambiente della cultura slovena
pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov lo scrittore descrive l'ambiente borghese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razširiti manevrski prostor ampliare lo spazio di manovra
dobiti svoj prostor pod soncem conquistarsi un posto al sole
fiz. breztežnostni prostor ambiente privo di gravità
voj. brisani prostor zona, spazio sotto tiro, terreno esposto
mat. evklidski prostor spazio euclideo
šport. kazenski prostor area di rigore
strojn. kompresijski prostor cella di compressione
navt. komandni prostor posto di comando
navt. ladijski prostor stazza netta
biol. medcelični prostor spazio intercellulare
voj. mrtvi prostor angolo morto
fiz. prazen prostor vuoto, spazio vuoto
rad. režijski prostor cabina di regia
teh. zgorevalni prostor cella di combustione
biol. življenjski prostor biotopo; ekst. spazio vitale

prostost [ó] ženski spol (-i …) die Freiheit
prostost predpostavk die Voraussetzungslosigkeit
odvzem prostosti pravo die Verhaftung, der Freiheitsentzug, kazen: die Freiheitsstrafe, protipravni: die Freiheitsberaubung
omejitev prostosti die Freiheitsbeschränkung
na prostosti auf freiem Fuße
dati/vrniti prostost auf freien Fuß setzen
pustiti na prostost tudi živali: freilassen

protocol¹ [próutəkɔl] samostalnik
protokol, uradni zapisnik o čem
politika protokol, diplomatska etiketa; uvodne in sklepne formule (listine)

to record in a protocol protokolirati, dati na zapisnik

protokól protocol; minutes pl; record, recording

dati na protokól to make a statement (ali a deposition); to record in a protocol
voditi protokól to keep the minutes
vzeti na protokól to take down, to record officially

protokól (zapisnik) procès-verbal moški spol ; (diplomacija) protocole moški spol

dati kaj na protokol faire inscrire (ali faire figurer) au procès-verbal
sestaviti protokol dresser (ali établir) un procès-verbal, verbaliser
šef protokola chef moški spol du protocole

protokól (zapisnik) acta f ; expediente m ; (etiketa) protocolo m , ceremonial m

protokol (pravde, procesa) sumaria f; autos m pl
redakcija (popravek) protokola redacción f (rectificación f) del acta
dati v protokol hacer constar en actas
sestaviti protokol levantar acta
voditi protokol redactar el acta
šef protokola jefe m del protocolo; introductor m de embajadores

Protokoll, das, (-s, -e) protokol; (Niederschrift) zapisnik; das Protokoll führen pisati zapisnik; zu Protokoll nehmen zapisati v zapisnik, narediti zapisnik; zu Protokoll geben dati na zapisnik

prsi² ženski spol množina, anatomija (dojke) der Busen, die Brust, die Mutterbrust
golih prsi barbusig, topless
povešene prsi die Hängebrust, der Hängebusen
dati k prsim dojenčka: anlegen, an die Brust legen
odstaviti od prsi von der Brust entwöhnen
figurativno gojiti kačo na prsih eine Schlange am Busen nähren

prst¹ moški spol (-a …) na roki: der Finger
debel/dolg/ širok kot prst fingerdick/fingerlang/fingerbreit
… prsta Finger-
(konica die Fingerspitze, vnetje medicina die Fingerentzündung, der Fingerwurm)
prst Božji der Finger Gottes
ščitnik za prst die Fingerkappe
niti za prst se umakniti: nicht einen Zoll, keinen Zoll
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
imeti v malem prstu kaj den Bogen heraushaben/es heraushaben
izsesati iz prsta (izmisliti si) sich (etwas) aus den Fingern saugen
oviti okoli prsta koga (jemanden) um den kleinen Finger wickeln, (jemanden) einwickeln
pritisk s prstom der Fingerdruck
kazati s prstom na mit dem Finger zeigen auf
ne migniti niti s prstom (lenariti) keinen Handschlag tun, keinen Handgriff tun, za preprečitev česa: keine Hand rühren, keinen Finger krumm machen/rühren
pokazati s prstom komu kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen
figurativno položiti prst na (odprto) rano den Finger auf die brennende Wunde legen
figurativno dvignjeni prst der gehobene Zeigefinger
če komu daš prst, zagrabi za roko wenn man (jemandem) den kleinen Finger gibt, nimmt er gleich die Ganze Hand
prsti množina Finger množina
računanje s prsti das Fingerrechnen
tleskanje s prsti das Fingerschnippen
imeti dolge prste (krasti) klebrige Finger haben, lange Finger machen/haben
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben, seine Hände im Spiel haben
oblizovati si prste sich die Lippen/Finger lecken
opeči si prste pri čem: sich (bei (etwas)) die Finger verbrennen
pogledati skozi prste durch die Finger schauen, fünf gerade sein lassen, hinwegsehen über, komu kaj (jemandem (etwas)) durchgehen lassen
prešteti na prste (sich) an den (fünf) Fingern abzählen
prsti srbijo koga (jemanden) jucken die Finger, (jemandem) juckt es in den Fingern
dati jih po prstih komu (jemandem) auf die Finger klopfen
dobiti jih po prstih auf die Finger bekommen
imeti občutek v prstih (etwas) in den Fingerspitzen haben
usekati po prstih koga: (jemandem) auf die Finger hauen
drža prstov die Fingerhaltung
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
s končki prstov kaj prijeti: mit spitzen Fingern
skodelica za umivanje prstov die Fingerschale

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pŕst, pŕsta anat dedo m

nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies

prtljága (potovalna) bagages moški spol množine ; (vojaško) paquetage moški spol , équipement moški spol

potniška bagages enregistrés (ali accompagnés)
ročna prtljaga bagages à main, les petits bagages
kos prtljage colis moški spol
listek o shranitvi prtljage bulletin moški spol d'enregistrement (des bagages), bulletin de consigne
nosač prtljage (na žel. postaji) porteur moški spol
oddaja prtljage enregistrement moški spol des bagages
shramba za prtljago (na postaji) consigne ženski spol
dati prtljago v garderobo déposer ses bagages à la consigne

prtljága (potovalna) equipaje m ; voj bagaje m

ročna prtljaga bultos m pl (ali equipaje m) de mano
kos prtljage bulto m
nosač prtljage mozo m de estación, mozo m de cuerda, Arg changador m
listek o shranitvi prtljage resguardo m de la consigna
shramba za prtljago (na postaji) consigna f
oddaja prtljage facturación f de equipajes
sprejemališče prtljage depósito m de eqipajes
zavarovanje prtljage seguro m de equipajes
z vso prtljago con toda impedimenta, con armas y bagajes
dati prtljago v garderobo entregar el equipaje en la consigna
oddati svojo prtljago facturar el equipaje