Franja

emisij|a ženski spol (-e …) die Emission; der Ausstoß; denarja: die Ausgabe, die Notenausgabe, die Geldschöpfung; elektromagnetna: die Aussendung; plinov: das Ausströmen; medicina (izločanje) die Ausschüttung, (izpraznjenje) die Entleerung; -emission (denarja Geldemission, zvoka Schallemission, prahu Staubemission, škodljivih snovi Schadstoffemission, sekundarna Sekundäremission)
brez lastne svetlobne emisije nichtselbstleuchtend
z lastno svetlobno emisijo selbstleuchtend
obremenjenost z emisijo die Emissionsbelastung
obramba pred emisijo der Emissionsschutz

emocij|a [ó] ženski spol (-e …) die Emotion; die Gemütsbewegung
emocije množina die Emotionalität
brez emocij emotionsfrei

enclosure [inklóužə] samostalnik
ograja, plot; ograjen prostor; priloga

to send as enclosure poslati kot prilogo, kot vzorec brez vrednosti
Enclosure Act zakon, po katerem postane občinsko zemljišče zasebno

encombre [ɑ̃kɔ̃brə] masculin

sans encombre brez ovire, gladko, brez nevšečnosti
voyage masculin sans encombre potovanje brez nezgode

encre [ɑ̃krə] féminin črnilo, tinta; tiskarsko črnilo; figuré stil, slog

encre à copier, communicative kopirno črnilo
encre de Chine tuš
encre d'imprimerie tiskarsko črnilo
encre indélébile neizbrisno črnilo (npr. za perilo)
encre à stylo, stylographique črnilo za nalivno pero
encre sympathique nevidno črnilo
encre à tampon(s) barva za žige
flacon masculin, gomme féminin à encre steklenička, radirka za črnilo
noir comme de l'encre črn ko tinta
tache féminin d'encre madež črnila
c'est la bouteille à l'encre (figuré) to je zamotana, temna zadeva; tu se človek ne znajde
boire l'encre (papir) upijati črnilo
cracher l'encre (pero) brizgati črnilo
écrire à l'encre pisati s črnilom
écrire de bonne encre pisati v dobrem slogu
écrire à quelqu'un de sa plus belle encre komu pisati brez obzirnosti ali prizanesljivost

encumbrance [inkʌ́mbrəns] samostalnik
ovira; breme, obremenitev; hipoteka

without encumbrance brez otrok

end¹ [end] samostalnik
konec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, korist

East End vzhodni del Londona
at the far end na drugem koncu
to be at one's wits' end ne vedeti, kako in kam
up to the bitter end, to the end of the chapter do samega konca, do smrti
to come to an end končati se
to come to the end of one's tether doseči skrajno mejo, biti na koncu
no end of a fellow sijajen dečko
pogovorno to go off the deep end razburiti, razjeziti se, pobesneti
my hair stood on end lasje so mi stali pokonci
to have s.th. at one's fingers' end dobro vedeti ali znati
to get hold of the wrong end of the stick začeti na napačnem koncu
in the end na koncu, končno
geometrija the end of the line krajišče
no end of neskončno, neizmerno
the end justifies the means namen posvečuje sredstva
to keep one's end up pretolči, prebi(ja)ti se
the latter end starost, smrt
at a loose end brez posebnega opravila
to make both ends meet prebi(ja)ti se z denarjem
to no end zaman
shoemaker's end dreta
to the end that zato, da bi
to what end? čemu?
West End zahodni del Londona
end to end po dolžini, drug za drugim
at your end pri vas, v vašem kraju
to have at one's tongue's end imeti na koncu jezika

end² [end]

1. prehodni glagol (in, with s)
končati, zaključiti; uničiti, ubiti, pokončati

2. neprehodni glagol
končati se, prenehati; umreti

all's well that ends well konec dober, vse dobro
to end in smoke izpuhteti, končati se brez haska, propasti
to end by doing končno kaj storiti
to end in nothing ➞ to end in smoke
to end by saying končno povedati
to end up (ali off) končati, zaključiti

enden transitiv končati; intransitiv končati se, nehati se, prenehati; nicht enden wollen brez konca in kraja

Endymiōn -ōnis, m (gr. Ἐνδυμίων) Endimion, Jupitrov sin, lep mladenič, ljubljenec boginje Selene (lune), ki je prišla iz nebes in ga spečega poljubila na gori Latmu. Od tedaj je brez miru taval po svetu. Po drugem mitu spi na tej gori večno spanje: Ci., O., Pr. idr., od tod Endymionis somnus Ci. = večno spanje; apel.: Endymiōn = lep, ljubljen mladenič: Iuv., Ap. — Od tod adj. Ēndymiōnēus 3 Endimionov: sopores Endymionei Aus. = večno spanje.

energia f

1. energija, moč, sila:
un uomo privo di energia človek brez energije
perdere, riacquistare le energie izgubiti, spet pridobiti moč

2. fiz. energija:
energia elettrica električna energija

energij|a ženski spol (-e …) die Energie (tudi fizika); figurativno die Tatkraft, Spannkraft; -energie, -kraft (fuzijska die Fusionsenergie, jedrska Kernkraft, Kernenergie, koristna Nutzenergie, mirovna Ruheenergie, oddajna Sendeenergie, pomožna Hilfsenergie, površinska Oberflächenenergie, primarna Primärenergie, reakcijska Reaktionsenergie, sekundarna Sekundärenergie, sevalna Strahlungsenergie, sončna Solarenergie, Sonnenenergie, toplotna Wärmeenergie, torna Reibungsenergie, vezavna/vezalna Bindungsenergie, vodna Wasserkraft, vzbujevalna Anregungsenergie, zgorevalna Verbrennungsenergie)
jalova energija der Blindverbrauch
kinetična energija fizika kinetische Energie, Bewegungsenergie
kinetična energija padajočega telesa freiwerdende Fallenergie
potencialna energija fizika potentielle Energie; Lageenergie
… energije … Energie-
(vir die Energiequelle, izmena der Energiewechsel, izkoriščanje odpadne energije die Energierückgewinnung, oblika die Energieform, poraba der Energieaufwand, der Energieverbrauch, pridobivanje die Energiegewinnung, prihranek die Energieeinsparung, proizvodnja die Energieerzeugung, vrsta die Energieart, potrebe po energiji der Energiebedarf, oskrba z energijo die Energieversorgung)
fizika visokih energij die Hochenergiephysik
s pomožno energijo mit Kraftantrieb
reven z energijo energiearm
brez energije energielos
bogat z energijo energiereich
poln energije energiegeladen
z visoko energijo hochenergetisch
ki troši veliko energije/ za kar je potrebno veliko energije energieintensiv
figurativno biti poln energije človek: ein Energiebündel sein

energíja energy; vigour, force; (tudi figurativno) spirit, life; pogovorno pluck, go; fizika energy, mehanika power

brez energíje soft, listless
z vso energíjo se česa lotiti to apply (ali to devote) one's energies to something
delati z vso svojo energíjo to work with all one's energy (ali with all one's might)
zbrati vso svojo energíjo to gather all one's strength
enota energíje unit of energy
oskrba z energíjo power supply, energy supply
statična (potencialna) energíja static (potential) energy

engagement [ɑ̃gažmɑ̃] masculin angažiranje, angažiranost; obveznost, dolžnost; obljuba; commerce zastava (kakega predmeta); najetje v službo, služba; théâtre angažman; militaire novačenje; spopad (v boju); praska; sport prijava (k tekmovanju)

sans engagement neobvezno; brez zaposlitve
engagement contractuel pogodbena obveznost
engagement (religieux) zaobljuba
contracter, prendre un engagement (volontaire) prevzeti (prostovoljno) obveznost
faire honneur à ses engagements, observer, remplir, respecter ses engagements izpolniti svoje obveznosti
manquer à ses engagements ne izpolniti svojih obveznosti
prendre engagement de quelque chose obvezati se za kaj
rompre, violer un engagement ne se držati svoje obveznosti
les engagements seront reçus jusqu'à (sport) prijave se bodo sprejemale do

enim, adv. in conj. (po i-jevski sklanjatvi tvorjen acc. indoev. osnove no-, eno-, ono- = oni; prim. umbr. inim, lat. et, eine, lat. et, enem, lat. tum, gr. ἔνη „oni dan“ = tretji dan). Pri Kom. stoji ta veznik še sam zase in lahko stopi tudi na čelo stavka; poznejši pisci ga nav. zapostavljajo eni ali več (soodvisnim) besedam. Služi kot razlaga, pojasnilo ali potrdilo prejšnjega stavka, t.j. izrečene misli ali prepričanja; pomen je torej predvsem

1. vzročen = zakaj, kajti: non in vos quaeritur; Sextus enim Roscius reus est Ci., signum Cereris viri ne esse quidem (ibi) sciebant; aditus enim in id sacrarium non est viris Ci.; na tretjem ali četrtem mestu stoji enim za soodvisnimi besedami, npr. za predlogom in samostalnikom: cum homine enim … Ci., ab omnibus enim Ci., quam ob rem enim Ci.; v stalnih reklih: quousque enim Ci., meo iure enim Ci.; pri enklitični kopuli: difficile est enim Ci.; parendum est enim Ci.; opus erat enim Ci.; ret.: in illorum enim numero Ci., ab huius enim scelere Ci.; pesn.: tibi fabor enim V.

2. pojasnjujoč = namreč: primum mihi dicendum est de genere belli; genus est enim eius modi Ci.; v vrinjenem stavku: de corpusculorum (ita enim appellant atomos) concursione loqui Ci.; elipt. (pravi stavek je treba šele dopolniti): incolumi capite es? quid enim? Ci. (= τί γὰρ) kako namreč (bi moglo biti drugače?), quid enim? (kaj pa?) fortemne possumus dicere … Torquatum? Ci.

3. v pritrdilnem pomenu = seveda, kajpada, (za)res, resnično, v resnici, gotovo: Quid tute tecum? Nil enim Pl., zares, nič, enim istaec captio est Pl. to je vendar past, Blesamius tyrranum Caesarem scriberet. Multorum enim civium capita viderat Ci. gotovo, brez dvoma, ille enim revocatus resistere coepit C. v resnici. Pomni poseb.

1. sed enim = ἀλλὰ γάρ pa saj, pa seveda, saj vendar: hoc regnum dea gentibus esse tenditque fovetque; progeniem sed enim Troiano a sanguine duci audierat (pesnik je snoval po mislih: sed Carthagini metuebat; audierat enim … ) V., multa dabant animos; sed enim nec coniugis artes nec genus amborum sic placuere illi, ut sua progenies O.

2. at enim pa saj vendar, nasproti pa: at enim Caesari imperium dedi Ci.

3. certe enim: Pl., Ter. Veznik se krepi z vērō, torej enimvērō kajti zares, zakaj v resnici, in sicer v pritrdilnem pomenu: (za)res, v resnici, kajpada, seveda. V tej zvezi stoji enim tudi v začetku stavka: enimvero iam nequeo contineri Pl., enimvero Chremes graviter cruciat adolescentulum Ter., bene sane id enimvero hic nunc abest Ter. tega seveda še manjka, enimvero ferendum hoc non est Ci., ille enimvero negat Ci., hic enimvero tu exclamas Ci.; tudi: verum enimvero: verum enimvero cum esset frumentum HS binis Ci. ker pa v resnici, verum enimvero is demum mihi vivere atque frui animā videtur S. toda v resnici.

enjuto mršav, suh

a pie enjuto (fig) brez truda in dela

enlighten [inláitn] prehodni glagol
arhaično razsvetliti; pojasniti; prosvetiti, razjasniti, poučiti

enlightened prosvetljen, brez predsodka

entkleiden sleči (sich se); figurativ razkriti, razgaliti (sich se); eines Amtes, der Macht: odvzeti (funkcijo, oblast); entkleidet sein der Macht, des Komforts: biti brez

entrailles [ɑ̃traj] féminin pluriel drobovje; vieilli črevesje; notranjost; figuré nedra, srcé

les entrailles de la terre notranjost, nedra zemlje
sans entrailles brezsrčen
avoir des entrailles imeti čuteče srce
il n'a pas d'entrailles on je brez srca, neusmiljen
ce drame m'a pris aux entrailles ta drama me je globoko pretresla
être remué jusqu'au fond des entrailles biti pretresen do dna srca
sentir crier les entrailles čutiti glad, biti zelo lačen

entraña ženski spol drob(ovje), notranjost telesa

mala entraña brezčutnost, brezsrčnost; brezsrčnež
entrañas pl drobovje; jedro; srce, čustvo; značaj
hombre de buenas entrañas dobrodušen človek
(hijo de) mis entrañas moj miljenček, ljubček
esto me arranca las entrañas srce se mi trga ob tem
dar hasta las entrañas vse dati
echar las entrañas močno bruhati, bljuvati
no tener entrañas biti brez srca