Franja

Panormus (Panhormus) -ī, f (Πάνορμος) Pánormos, ime več mest, poseb.

1. starodavno in znamenito mesto na severnem obrežju Sicilije ob ustju reke Oreta (Orethus), fen. naselbina, imenovana po fen. „Panhorm (panhorm)“ = „velika skala“ (od tod obl. Panhormus v rokopisih in izdajah, zdaj razvaline pri Palermu): Ci., L., Mel., Sil. — Soobl. Pan(h)ormum -ī, n Pánormum: Plin. — Od tod Pan(h)ormitānus 3 panormski, iz Pánorma: legati Ci.; subst. Pan(h)ormitānī -ōrum, m Panormitáni, preb. Panorma: Front.

2. mesto na otoku Samos: L.

parade¹ [pəréid] samostalnik
parada, slovesen obhod (tudi vojska)
figurativno postavljenje, paradiranje; parada (sabljanje)
britanska angleščina sprehajališče, promenada

to make (a) parade of razkazovati, ponašati se s čim, hvaliti se
vojska passing out parade parada ob zaključku šolanja vojaških kadetov

paralelno prislov
1. (hkrati; sočasno) ▸ párhuzamosanPredavanja so potekala paralelno v šestih dvoranah. ▸ Az előadások hat teremben párhuzamosan zajlottak.

2. (vzporedno; drug ob drugem) ▸ párhuzamosan
Kamne na soncu dodobra segrejte in jih po pet v vrsti položite paralelno na tla. ▸ A köveket jól melegítse fel a napon, és ötösével helyezze párhuzamosan sorba a földön!

Parapotamia -ae, f Parapotámija = „Obrečje“, pokrajina ob reki Tigris: Plin.

parastatica -ae, f (gr. παραστατική)

1. arhit. t.t. četverokoten steber ob steni, piláster: Vitr., Plin.

2. = parastas: Vitr.

3. parastaticae parastátiki, dve kosti v kolenu konja: Veg.

paraverēdus -ī, m (hibrid. iz gr. παρά in verēdus) stranski konj, tj. poštni konj ob posebnih primerih, poseben poštni konj: Cass., pozni Icti.

pareil, le [parɛj] adjectif enak; podoben, sličen; ustrezen; takšen; masculin, féminin vrstnik, -ica

à pareil jour istega dne
à pareille heure ob isti uri
à une heure pareille! tako pozno!
en cas pareil v tak(šn)em primeru
sans pareil brez enakega, brez para
mon pareil meni enak
vous et vos pareils vi in ljudje vaše vrste
ne pas avoir son pareil, sa pareille ne imeti sebi enakega, enake
toutes choses pareilles v istih, enakih okolnostih
c'est toujours du pareil au même to je vedno ista stvar, vedno pridemo na isto
rendre à quelqu'un la pareille vrniti komu milo za drago

parità f

1. enakost:
la parità dei cittadini di fronte alla legge enakost državljanov pred zakonom
a parità di, in parità di ob enakih, pod enakimi:
a parità di condizioni pod enakimi pogoji

2. šport izenačenje, izenačitev:
risultato di parità neodločen izid
portarsi in parità izenačiti

3. pariteta

Parium (Parion) -iī, n (Πάριον) Párion (Párij), mesto v Miziji ob Helespontu med Lampsakom in Priapom, miletska naselbina: S. fr., Mel., Val. Fl. Od tod adj. Pariānus 3 párijski: civitas Ci., colonia Plin.

parkíren parking

parkírna hiša parking garage; multistor(e)y car park
parkírna luč parking light
parkírna ura parking meter
parkírni prostor parking bay, ZDA parking lot, (ob cesti) lay-by

Parma² -ae, f Párma, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, etrurska naselbina, od l. 183 pod rim. oblastjo (še zdaj Parma): L., Mart. Od tod adj. Parmēnsis -e pármski, iz Párme, v Pármi rojen: H.; kot subst. Parmēnsēs -ium, m Pármci (Parménci): Ci.

Parnāsus ali Parnassus -ī, m (Παρνασός ali po poznejši pisavi Παρνασσός) Parnás, gora z dvema vrhoma v Fokidi, posvečena Apolonu in Muzam; ob njej so stali Delfi, na njej pa je bil kastalijski izvir: Plin., biceps O., iugum Parnasi L., biverticis Parnasi Stat., bicipiti Parnaso Pers. — Soobl. Parnās(s)os -ī: Mel., Stat. Od tod adj.

1. Parnās(s)ius 3 (Παρνάσιος) parnáški in pesn. = délfski, Apólonov, apólonski: rupes V., laurus V., templa, Themis O., vox Val. Fl. delfskega preročišča; subst. Parnassia -ae, f Parnásijka = Muza: Cl.

2. Parnāsis -idis, f (Παρνασίς) parnáška (parnáški): lauro Parnaside vinctus O.

Paropamīsus (Parapamīsus) -ī, m (Παροπάμισος, Παραπάμισος) ali Paropanīsos (Parapanīsos) -ī, m (Παροπάνισος, Παραπάνισος) Paropámiz (Parapámiz, Paropániz, Parapániz), Paropámiško gorovje (zdaj Hindukuš) v Aziji med Indom in Oksom: Cu., Mel., Plin. — Od tod Paropamīsadae (Parapamīsadae) -ārum, m (Παροπαμισάδαι, Παραπαμισάδαι): Cu. ali Parapanīsadae -ārum, m: Amm. ali Paropamīsiī -ōrum, m: Mel. Paropamízadi (Parapamízadi) Parapanízadi, Paropamízijci. preb. pokrajine ob južnem obronku Paropamiza. — Soobl. Propanīsadae -ārum, m Propanízadi: Mel.

parrhēsiastes -ae, m (gr. παρρησιαστής) odkrit (iskren, prostodušen) govornik, prostodušnež, pareziást: Demochares ad illum parrhesiastes ob nimiam et procacem linguam appellatus inter alios Atheniensium legatos venerat Sen. ph.

Parstrōmonia -ae, f Parstrimónija, predel dežele ob Strimonu: L.

part [par] féminin delež, del; stran; vloga; (adverbe)

à part ločeno, posebej, zase, ekstra; vstran; adjectif poseben, ločen; préposition neglede na, razen
à part moi (toi ...) zase, pri sebi
(familier) part à deux! deliva (si)!
plaisanterie à part! stran s šalo!
à part cela razen tega
à part vous personne ne le sait razen vas nihče tega ne ve
autre part drugam, drugod
de bonne part iz zanesljivega vira
de ma part z moje strani; zastran mene
de la part de s strani, od; po naročilu
de part en part skoz in skoz, popolnoma
des deux parts, de part et d'autre z obeh strani, na obeh straneh, obojestransko
nulle part nikamor, nikjer
pour ma part kar se mene tiče
pour une part za en del, deloma
quelque part nekje, nekam
de quelque part od nekod
(de) quelque part que (od) koderkoli
de toute(s) part(s) na vseh straneh, na vse strani, vsepovsod
d'une part, d'autre part z ene strani, z druge strani
part héréditaire dediščinski delež
la part du lion levji delež
part sociale družbeni delež
lettre féminin de faire part družinsko obvestilo, oznanilo
avoir part biti deležen, soudeležen
avoir part au gâteau (familier) biti deležen dobička
en avoir sa bonne part dobiti, imeti svoj poln delež
faire part de quelque chose à quelqu'un obvestiti koga o čem, komu kaj sporočiti
faire la part de quelqu'un določiti komu delež
de quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
ne pas donner, jeter sa part aux chats ničemur se ne odreči, kar se (le) da dobiti
faire lit à part ločeno spati (zakonca)
faire la part du feu pustiti kaj, da ne bi vsega izgubili
mettre à part dati ob stran
prendre part à quelque chose udeležiti se česa, sodelovati pri čem, deliti kaj s kom
prendre en bonne, mauvaise part (figuré) (za) dobro, slabo, v dobrem, v slabem smislu vzeti
ne prenez pas en mauvaise part mes remarques ne zamerite mojih opazk

parte f

1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...

2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat

3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani

5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni

6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele

7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del

8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

10. vojskujoča se stran

11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani

12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

13. glasba odlomek; glas

14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

pas⁶ moški spol (-u, -ova, -ovi) geografija

1. (cona) die Zone (tudi matematika), der Gürtel (bibavični Gezeitenzone, brezvetrni Kalmenzone, Kalmengürtel, časovni Zeitzone, geografija, rastlinstvo, botanika drevesni Baumzone, klimatski Klimagürtel, Klimazone, kopenski Landschaftszone, ledeni Eiszone, dvanajstmiljni Zwölfmeilenzone, obrežni živalstvo, zoologija Spritzzone, snežni Schneezone, šestmiljni Sechsmeilenzone, trimiljni Dreimeilenzone)

2. geografija, rastlinstvo, botanika višinski: die Stufe, die Zone, Höhenzone (ruševja Legföhrenstufe, Krummholzstufe)

3. (ozemeljski pas/predel) der Streifen, das Gebiet, die Region, zemlje, kopnega: Landstreifen, der Landstrich, Erdstrich, der Gürtel (mejni Grenzstreifen, obalni Uferstreifen, Küstenstreifen, Uferregion, smrti ob meji Todesstreifen, varstva vodnih virov Quellschutzgebiet, varovalni Schutzgürtel, Sicherheitsgürtel, zeleni Grünschutzgürtel, Grüngürtel)
na nebu: pas oblakov das Wolkenband
nad zemljo: pas megle die Nebelbank

4. (območje) die Region (osvetljenosti Lichtregion)
fizika, tehnika sevalni pas der Strahlungsgürtel
fizika barvni pas die Farbengruppe
energijski pas das Energieband
frekvenčni pas das Frequenzband

pâs pâsa m, mest. o pásu, mn. pásovi in pȁsovi
1. pas, jermen ali kos blaga, s katerim se prepasujemo: vojnik je o pas okačio dvije bombe vojak si je ob pas obesil dve bombi; ogrlice, pasovi, grivne, podvezice, sve je to od starine bilo smatrano kao ukras; bolji je dobar glas nego zlatan pas; zadjenuti koga za pas prelisičiti koga
2. pas, pojas: djevojka tanka -a, u -u; haljina joj dobro pada u -u; obuhvatio je oko -a
3. rod: pasovi će pričati o tome
4. prekinuti pas razporočiti se