Franja

Zadetki iskanja

  • stanovánje logement moški spol , habitation ženski spol , appartement moški spol , home moški spol , chez-soi moški spol , domicile moški spol , demeure moški spol

    dvosobno stanovanje appartement de deux pièces, familiarno deux-pièces moški spol
    kletno stanovanje habitation en sous-sol
    mansardno, podstrešno stanovanje logement mansardé
    pritlično stanovanje (logement au) rez-de-chaussée moški spol
    samsko stanovanje garçonnière ženski spol
    službeno stanovanje logement de service (ali attribué aux fonctionnaires)
    trisobno stanovanje logement de trois pièces
    zasilno stanovanje logement provisoire (ali de fortune)
    brez stanovanja sans domicile, sans demeure
    stanovanje z (vsem) komfortom logement (ali appartement) grand (ali tout) confort
    gradnja stanovanj construction ženski spol de logements
    gradnja družbenih stanovanj construction d'habitations à bon marché (ali v Franciji à loyer modéré (H.L.M.))
    menjava stanovanja changement moški spol de logement (ali de domicile, de résidence)
    pomanjkanje stanovanj manque (moški spol ali pénurie ženski spol) de logements
    imeti hrano in stanovanje être nourri et logé
    izseliti se iz stanovanja quitter un appartement, déménager
    vseliti se v stanovanje emménager
    dati stanovanje v najem louer un appartement, donner un appartement en location
    najeti stanovanje louer (ali prendre) un appartement
  • stanováti to live, to dwell, to reside; ZDA to room

    stanováti kot najemnik to lodge; (prehodno) to stay, pogovorno to stop, arhaično to sojourn
    stanováti pri to be living (ali staying, vojska quartered) at
    stanujem na Cankarjevi cesti I live on Cankar Street
    stanujejo v Mariborski c., št. 5 they are living at Nr. (= number) 5, Maribor Road
    stanujejo skupaj they are roommates, VB flatmates
    stanujejo v 2. nadstropju na ulico (na dvorišču) they are living in a front (back) flat on the second floor
    stanuje bogu za hrbtom (figurativno) he lives at the back of beyond
  • star viejo ; (že v letih) anciano, de edad avanzada ; (stvar) vetusto ; (antičen) antiguo ; (nesvež) rancio

    stoletja star de muchos siglos, secular
    po starem običaju a la (usanza) antigua
    Stari svet el Viejo Mundo
    v starih časih en tiempos pasados, fam en tiempos del rey que rabió, en tiempos de Maricastaña
    stari Slovani los antiguos eslavos
    star lisjak (fig) perro m viejo
    stari testament el Antiguo Testamento
    staro in mlado jóvenes y viejos
    stara šara (krama) trastos m pl viejos
    moj stari! A ¡mi viejo!
    5 let star otrok un niño de 5 años
    koliko ste stari? ¿cuántos años (ali qué edad) tiene usted?
    ni še 20 let star no llega a los veinte (años)
    umrl je 80 let star murió a la edad de ochenta años
    za kako starega me imate (cenite)? ¿qué edad me echa usted?
    toliko je star kot jaz tiene la misma edad que yo
    on je dvakrat toliko star kot jaz me dobla la edad
    kupiti kaj (že) staro (rabljeno) comprar a/c de segunda mano
    vse ostane pri starem todo sigue como antes
    star postati hacerse (ali volverse) viejo
    zelo stara je postala (zelo se je postarala) ella ha envejecido mucho
    videti je manj star, kot je (v resnici) aparenta menos edad de la que tiene
  • stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

    stári vek ancient times, antiquity
    stár dovtip, vic old joke
    stáro železo scrap iron, scrap
    stár grešnik inveterate sinner
    stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
    stár (odslužen) vojak veteran
    stári Rimljani the ancient Romans pl
    stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
    na stára leta in one's old age
    v stárih časih in ancient (ali in former) times
    stári oče, stára mati grandfather, grandmother
    stáro in mlado young and old
    stára šara junk, lumber
    stár kot zemlja as old as the hills
    srednje stár middle-aged
    stár kot Matuzalem as old as Methuselah
    po stárem (načinu) in the old way
    dobri stári časi the good old times pl
    stára devica an old maid
    diplomat stáre šole a diplomat of the old school
    zgodba stára kot svet a story as old as the hills
    stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
    stára zgodovina ancient history
    stára številka (časopisa) back number
    iz stárih časov from days of yore
    stára navada železna srajca habit is second nature
    koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
    on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
    toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
    stár sem več kot 30 let I am over thirty
    on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
    je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
    ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
    to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
    on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
    on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
    ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
    stár postajati to grow old
    vse gre po stárem everything's going on in the same old way
    vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
    (zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
    kje so dobri stári časi? where are the good old days?
  • stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

    silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
    star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
    stari oče grand-père moški spol
    stara mati grand-mère ženski spol
    stari starši grands-parents moški spol množine
    stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
    stari jeziki langues anciennes
    star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
    stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
    stari testament l'Ancien Testament
    moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
    koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
    za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
    star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
    toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
    stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
    5 let star otrok un enfant de cinq ans
    on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
    star postajati se faire vieux, avancer en âge
    dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
    nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
    vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
    stara šara antiquaille ženski spol
    vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
    zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps
  • stàr (stára -o)

    A) adj.

    1. vecchio; anziano:
    star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
    biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
    koliko si star? quanti anni hai?
    midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

    2. vecchio, stantio:
    star kruh pane stantio

    3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
    stari sir formaggio stravecchio
    staro vino vino invecchiato

    4. vecchio, antico:
    stari običaji vecchie usanze
    razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
    zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
    stari Rim Roma antica
    stara Avstrija la vecchia Austria

    5. vecchio, straccio:
    star avtomobil una vecchia auto
    star papir carta straccia
    staro železo ferri vecchi

    6. pren. vecchio, provetto:
    star voznik vecchio autista
    star član društva vecchio socio
    star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

    7. vecchio, originario:
    stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

    8. vecchio, annoso:
    stari problemi questioni annose

    9. (zastarel) antiquato, arretrato:
    imeti stare nazore avere idee antiquate
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
    človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
    biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
    stari mesec, stara luna luna vecchia
    stari oče, stara mati nonno, nonna
    stari starši nonni
    ostati stara devica rimanere nubile, zitella
    vrniti se v staro domovino tornare in patria
    biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
    to je stara pesem è sempre la solita solfa
    pren. stara sablja vecchio commilitone
    pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
    staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
    varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
    stari zemeljski vek paleozoico
    lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
    stara cerkvena slovanščina paleoslavo
    rel. stara zaveza Antico Testamento
    hist. stari vek evo antico
    hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
    star kot zemlja vecchio come il cucco
    pejor. star pedantnež parruccone
    star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
    stari stric prozio
    hist. stari Rimljan quirite
    stari ženskar scapolo inveterato
    stara coprnica megera
    stara kripa trabiccolo
    stara lokomotiva caffettiera
    stara pokora (vecchio) bacucco
    stara šara rigatteria, bric-à-brac
    pren. stara škatla scarpa vecchia
    lingv. stara tržaščina tergestino
    stara turščina osmanli
    PREGOVORI:
    če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
    stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

    B) stári (-a -o) m, f, n
    stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
    kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
    ostati pri starem rimanere immutato, come prima
  • starejšega datuma stalna zveza
    (star) ▸ régebbi keletű
    Večina študentskih domov je starejšega datuma in dotrajanih. ▸ A diákszállók többsége régebbi keletű és leromlott állapotú.
  • starejši mladoletnik stalna zveza
    pravo (kdor je star 16 let ali več in je mlajši od 18 let) civilno pravokiskorú, kazensko pravofiatalkorú
    V Dolenji vasi je starejši mladoletnik izpred gostilne ukradel motor in z njim poskušal pobegniti. ▸ Dolenja vas településen egy fiatalkorú fiú motorkerékpárt lopott a kocsma elől és megpróbált elmenekülni vele.
  • stárost age, old age, oldness; advanced years pl; declining age

    na stárost in one's old age
    v stárosti od at the age of
    prezgodnja stárost premature decrepitude
    mož srednje stárosti a man of middle age
    visoka stárost extreme old age
    doživel je visoko stárost he lived to a great age
    umrl je v visoki stárosti (v stárosti 20 let) he died at a great age (at the age of twenty years)
    doseči visoko stárost to reach a great age, (pogovorno) to make old bones
    sem njegove stárosti I am his age
    ne kaže svoje stárosti he doesn't look his age
    v tem poklicu človek ne doživi stárosti in that occupation men never reach a great age
    on je palica moje stárosti (figurativno) he is the staff of my old age
    če bi mladost znala, če bi stárost mogla... if one had an old head on young shoulders...
  • stárt šport start

    leteči flying start, running start
    dati znak za stárt to give the signal to start
    iti, priti na stárt šport to appear at the start
    pomagati komu pri stártu v življenje (figurativno) to give someone a start (in life)
  • stárt (-a) m

    1. šport. start, partenza:
    mirujoči start partenza da fermo
    leteči start partenza lanciata
    nizek, visok start partenza bassa, alta
    start in cilj linea di partenza e linea del traguardo
    dati znak za start dare il segnale della partenza; dare il via a

    2. inizio (del campionato, della gara); via, avvio

    3. žarg. (odhod) partenza; aer. partenza, decollo
  • státi2 (stojim) to stand; to be at a standstill; (ne se premakniti) to stagnate, not to budge

    pokonci státi to stand upright
    státi na prstih to stand on tiptoe
    státi v pozoru vojska to stand at attention
    státi voljno vojska to stand at ease
    vod, stoj! vojska squad, halt!
    státi na straži to be on sentry-go, to stand guard
    státi komu ob strani to stand by someone
    státi na lastnih nogah (figurativno) to stand on one's own legs
    moja ura stoji my watch has stopped
    stvari stojé dobro matters stand well
    (takó) kot stvari stojé as matters stand
    bil je preveč pijan, da bi mogel státi (na nogah) he was too drunk to stand up
    nekaj ostankov rimskega zidu še stoji some remains of the Roman wall are still standing
    stoj! stop!, halt!, stand still!
    státi ravno kot sveča to stand bolt upright
    koliko časa stoji vlak na tej postaji? how long does the train stop at this station?
    státi trdno kot skala to stand firm as a rock
    státi v vrsti (in čakati) ZDA to stand in line; VB to stand in a queue, to queue (up)
  • státi (stojim) être (ali se tenir) debout; être, se trouver ; (o uri) être arrêté ; (delo, promet) être paralysé ; (tehnika) ne pas fonctionner

    nasproti stati être en face (ali vis-àvis) de
    pokonci stati se tenir debout (ali droit)
    stal je ob oknu il était à la fenêtre
    stati na lastnih nogah (figurativno) être indépendant, voler de ses propres ailes
    ura stoji la montre (ali la pendule, l'horloge) est arrêtée
    stati na straži être de faction (ali en sentinelle)
    koliko postelj lahko stoji v tej sobi? combien cette chambre peut-elle contenir de lits?
    stati v pozoru se tenir au garde-à-vous
    tesno stati drug ob drugem être coude à coude
    odkar stoji svet depuis que le monde existe, depuis que le monde est monde
    z njim teorija stoji in pade la théorie dépend entièrement de lui
    kaj stoji v časopisih? qu'y a-t-il de nouveau dans les journaux?
    stoj! halte!, qui vive?
  • státi2 (stojim) estar en pie, mantenerse en pie; estar ; (o uri) estar parado ; (ne iti) estar (ali quedarse) parado ; (delo, promet) estar paralizado ; teh no funcionar

    pokonci stati mantenerse derecho
    stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, vivir por cuenta propia
    stati komu ob strani asistir a alg, ayudar a alg, secundar a alg
    stati na strani koga estar de parte de alg
    stal je ob oknu estaba asomado a la ventana
    hiša še stoji la casa existe aún
    hiša stoji že od leta 1800 la casa existe desde 1800
    ura stoji el reloj está parado
    stati v pozoru estar en actitud militar, estar cuadrado militarmente
    spomenik stoji na trgu el monumento está en la plaza
    stati na straži estar de centinela; hacer centinela
    odkar stoji svet desde que existe el mundo, desde el mundo es mundo
    ne moči stati (od utrujenosti) no poderse tener en pie
    težkó stoji na nogah (pokonci) le cuesta estarse derecho
    koliko postelj lahkó stoji tu? ¿cuántas camas caben aquí?
    pridevnik stoji pred (za) samostalnikom el adjetivo precede (sigue) al sustantivo
    z njim teorija stoji in pade la teoría depende en absoluto de él
  • stáviti1 (napraviti stavo) to bet, to lay a bet, to wager; to stake; to take bets on

    stáviti (denar) na to put money on, to bet (ali arhaično to stake) on
    stáviti funt to bet a pound
    stáviti na kocko to bet on (a throw of) the dice
    stáviti svoje premoženje na eno karto to stake one's fortune on the turn of a card
    stavim z vami 100 : 1 I bet you 100 to 1
    stavim en funt z vami I bet you a pound
    stavim z vami, da... I lay you a wager that..., pogovorno I bet you (that)...
    stáviti s kom, da... to bet someone (that)...
    stavim, da tega ne veš I bet you don't know this
    stáviti na konja to back a horse
    vse stáviti na kaj to put one's shirt on something
    stavim ne vem kaj I'll bet good money
    glavo stavim I'll bet my life (ali my boots, my bottom dollar)
    stáviti vse na eno karto to have (ali to put) all one's eggs in one basket
    stavim! I'll wager!
  • stáviti2 (postaviti) to put (up), to set, to place

    stáviti vprašanje to ask (ali to put) a question
    stáviti svoje upanje v koga to place one's hope in someone
    stáviti koze otroku medicina to vaccinate a child
  • stearat samostalnik
    kemija (kemijska spojina) ▸ sztearát
    Litijev hidroksid je močna baza, iz katere pri segrevanju z maščobo nastane litijev stearat – milo. ▸ A lítium-hidroxid erős bázis, zsír jelenlétében hevítve lítium-sztearátot, szappant képez.
    Profesor John Harwood z Univerze v Cardiffu je prepričan, da je visok delež stearatov v kakavovem maslu odgovoren za nadzor topljenja in stabilnosti čokolade v ustih. ▸ John Harwood, a Cardiffi Egyetem professzora úgy véli, hogy a kakaóvajban lévő sztearátok aránya felelős a csokoládé olvadásának és szájban való stabilitásának szabályozásáért.
  • stereotip samostalnik
    1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip kép
    razbijati stereotipe ▸ sztereotípiák eloszlatása
    rušiti stereotipe ▸ sztereotípiák lerombolása
    utrjevati stereotipe ▸ sztereotípiák megerősítése
    podirati stereotipe ▸ sztereotípiákat megdönt
    negativni stereotipi ▸ negatív sztereotípiák
    družbeni stereotipi ▸ társadalmi sztereotípiák
    spolni stereotipi ▸ nemi sztereotípiák
    nacionalni stereotipi ▸ nemzeti sztereotípiák
    rasni stereotipi ▸ faji sztereotípiák
    stereotipi o ženskah ▸ női sztereotípiák
    V Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
    Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
    Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
    Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

    2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
    Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
    Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
    Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

    3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
    V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.
  • stíh line; verse

    v stíhih in verse
    klen stíh pithy line
    katalektičen (nepopoln) stíh catalectic verse
    stopica stíha metrical unit, foot
    delati, kovati stíhe to versify
    ta stíh šepa this is a halting verse
  • stík contact; connection, connexion; touch; relation; juncture

    brez stíka z out of touch with
    kratek stík (elektrika) short circuit
    prijateljski (trgovski, tesni) stíki friendly (commercial, close) relations pl
    biti v tesnem stíku z to be in close touch with
    biti v stalnem stíku z to keep in touch with
    izgubiti stík z to lose touch with
    navezati poslovne stíke z to establish business contacts with
    priti v stík z to come into contact with, to get in touch with
    navezati stík to establish a connection, to make contact
    imeti stíke z to be in contact with
    stopiti v stíke z to enter into relations with, to enter into connection with
    pretrgati stík to break contact, to cut a connection
    pospeševati stíke to promote (ali to foster) relations
    spraviti koga v stík z to put someone in touch with (ali in contact with)
    vzdrževati prijateljske stíke z to entertain (ali to maintain) friendly relations with
    ne biti več v stíku z to be out of touch with
    kdaj si stopil v stík z njim? when did you contact him?, when did you get in touch with him?