Franja

pay^*2 [péi]

1. prehodni glagol
plačati, odplačati, izplačati
figurativno nagraditi, poplačati, povrniti (for za kaj)
figurativno posvečati pozornost (spoštovanje), dajati čast, delati komu komplimente; obiskati koga; odškoditi, odškodovati (for za)
izplačati se za koga, koristiti komu

2. neprehodni glagol
plačati (for za)
izplačati se (crime doesn't pay zločin se ne izplača)

to pay attention (ali heed) to posvečati pozornost (komu, čemu)
to pay one's attention (ali court) to dvoriti
to pay a call (ali visit) obiskati
to pay a compliment napraviti poklon
to pay the debt of nature umreti
the devil to pay mnogo sitnosti
to pay s.o. home povrniti komu
to pay in kind plačati v naturalijah
to pay lip service to hinavsko pritrjevati
to pay on the nail takoj plačati
to pay penalty plačati globo
to pay the penalty pokoriti se, biti kaznovan
sleng to pay the piper nositi posledice; figurativno plačati za užitek koga drugega
he who pays the piper calls the tune kdor plača, tudi zapoveduje
to pay one's respects to napraviti vljudnosten obisk
to pay the shot nositi stroške
to pay through the nose (for) predrago plačati, preplačati
to pay one's way ne ostati ničesar dolžan, živeti od svojega dohodka
to pay with fine speeches izvleči se z lepimi besedami

pecten -inis m (pectere)

1. glavnik, čêšelj, česalo: Pl., deducit pectine crines O., flectere comas pectine Petr., pectine expedire capillum Fr., inter pectinem speculumque occupatus Sen. ph.

2. metaf. glavniku podobne stvari
a) tkalski glavnik (greben), brdo: dentes pectinis Varr., percurrens pectine telas V., pectine densat opus O.; meton. tkalstvo: Niliacus Mart.
b) drzálo, drzálnik, gradáše, mikálnik, greben orodje za drzanje lanu in mikanje volne: Plin.
c) grablje: O., Col.
d) školjka „grebenatka“, pokrovača: Plin., pectinibus patulis iactat se Tarentum H.
e) bot. p. Veneris, neka rastl., menda češljíka: Plin.
f) sramne dlake: Iuv., Plin.; tudi sramna kost, sramnica, dimeljnica: Cels.
g) žile, kolobarji, letnice v lesu: Plin.
h) p. dentium grebenasta vrsta zob: Prud.
i) „glavnik“, ples pri katerem so se plesalci prepletali: Stat.
k) sklepanje rok (v strahu ipd.): digiti inter se pectine iuncti O. prsti sprijeti kakor glavnik z lasmi = grebenasto sklenjeni; tudi zaplet, preplet vesel dveh ladij: mixtis obliquo pectine remis Lucan.

3. = plectrum brenkalo, trzalica: Iuv., (sc. chordas) pectine pulsat eburno V.; meton.
a) plunka, lutnja: Val. Fl.
b) pesem: canere alterno pectine O. v menjajočih se verzih, izmenično v heksametrih in pentametrih = peti elegično pesem.

pecu (stlat. obl. za pecus -oris, n), dat. -uī, abl. -ū, pl. nom. -ua, gen. -uum, dat. -ubus, n (prim. skr. páçu = got. faíhu = stvnem. fihu = nem. Vieh = lit. pekus živina; gl. tudi lat. pecus -oris, pecus -udis) živina: Ap., Gell. idr., cum eunt sic a pecu palitantes Pl., cum a pecu cetero absunt Pl., non vides referre me uvidum rete, sine squamoso pecu? Pl., luna muribus fibras et pecu addit Luc. fr.; pl.: Ca., Varr., Plin., Ap. idr., homines, pecua beluasque Naev. fr., in celsis montibus pecua atque inter colles pascunt Danai in Froegiae terminis Acc. fr., passimque praeda pecua vallebant agris Acc. fr., sine terrore pecua ut ad mortem meant Naev. fr., non didici baiiolare nec pecua ruri pascere nec pueros nutricare Pl., in agris pecua ablata L.

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

peg|a [é] ženski spol (-e …)

1. medicina na koži: der Fleck (jetrna Leberfleck, mongolska Mongolenfleck, mrtvaška Totenfleck, starostna Altersfleck)
sončna pega die Sommersprosse
rumena pega gelber Fleck, der gelbe Fleck
slepa pega blinder Fleck (tudi figurativno)
svetlobna pega der Augenfleck

2.
Sončeva pega astronomija der Sonnenfleck

3.
agronomija in vrtnarstvo grenke pege množina die Bitterfäule, die Stippigkeit
ki ima grenke pege stippig

Pēgasus² -ī, m Pégaz, pravnik; za časa cesarja Vespazijana je kot consul suffectus sprožil po njem imenovani senatus consultum Pegasiānum; pozneje je bil tudi praefectus urbis: Iuv., Dig. — Od tod adj. Pēgasiānus 3 Pégazov = od Pégaza sprožen: senatus consultum Iust.; v enakem pomenu subst. Pēgasiānum -ī, n: Paul.

pē-ierō: Ci. idr. in per-ierō: Pl. ali (v prvotni obl.) per-iūrō: Ci., Pl., H., Vulg. in pē-iūrō: H. -āre -āvī -ātum (per in iūrāre)

1. krivo priseči (prisegati), tudi krivo (lažno) izpoved(ov)ati, lagati, (z)lagati se: conceptis verbis peierare Pl., Ci. idr. formalno krivo priseči (prisegati), aperte p. Sen. ph., optime p. Pl. lagati, de turdo Mart., per consulatum (na konzulat) peierat Vatinius Cat.; od tod s samim acc.: p. Iovem Plin. na Jupitra, undas Stygias Lucan.; pt. pf. pēierātus 3 s krivo prisego (raz)žaljen: ius H. kriva prisega; pēriūrātus 3 s krivo prisego (raz)žaljen: dii O.

2. krepko, zatrdno priseči (prisegati): non enim falsum iurare „periurare“ est, sed quod ex animi tui sententiā iuraris Ci.

Pelagonēs -um, m (Πελαγόνες) Pelagónijci, pleme v severni Makedoniji: L., Plin.; njihova dežela Pelagonia -ae, f (Πελαγονία) Pelagónija: L.; enako ime ima tudi njihovo glavno mesto (zdaj Bitola ali Monastir): L.

Pelethronius 3 (Πελεϑρόνιος) peletrónijski = iz Peletrónija (Pelethronium, tesalska pokrajina ob Pelionu), k Peletróniju (kjer so bivali Lapiti in menda tudi Kentavri) sodeč; pesn. = tesál(ij)ski: Lapithae V., Erigdupus C. Lapit Erigdup, antra Lucan., pinus Stat. kopje. — Subst. Pelethronia -ae, f bot. peletrónija = zlati grmiček, tavžentroža (Exythraea centaurium Linn.): Ap. h.

Pella -ae, f in Pellē -ēs, f (Πέλλα) Péla

1. rojstno in prestolno mesto Aleksandra Velikega v Makedoniji: Ci. ep., L., Plin. — Od tod adj. Pellaeus 3 pélski: Sil., arva O.; pesn. =
a) makedónski: H., Cl., ductor Lucan. ali iuvenis Iuv. ali tyrannus Mart. = Aleksander Veliki.
b) (ker je Aleksander osvojil Egipt in ustanovil Aleksandrijo) egíptovski: Canopus V., domus (kraljeva palača) Lucan., rex, puer (= Ptolemaj) Lucan., sceptra Sil.; pa tudi aleksandríjski: arces, muri Lucan., gula Mart. Aleksandrijcev. Subst. Pellaeus -ī, m Pélec, preb. Pele: O.

2. mesto v Siriji na obrobju doline Jordana, 26 km južno od Genezareškega jezera: aquis dives Pella Plin.

pellis -is, f (iz *pelnis; prim. gr. πέλας koža, πέλμα podplat, stvnem. fel = nem. Fell)

1. (živalska) koža: Varr., Plin., Sen. ph., Lucr., Val. Max., Icti. idr., pelles pro velis confectae C., rana inflat pellem Ph., Sospita cum pelle caprinā (= z egido) Ci.; occ. jelenja koža (gr. νεβρίς) bakhantk: V.

2. metaf. odeja, ogrinjalo, zagrinjalo, krinka, zunanjost: detrahere alicui pellem H. = potegniti komu krinko z obraza, razkrinka(va)ti napake koga, introrsum turpis speciosus pelle decorā H. od zunaj blesteč; preg.: caninam pellem rodere Mart. klevetati, grditi, psovati.

3. meton. stvari iz živalskih kož:
a) usnje: sub pellibus L., Ci., T., Fl. v zimskih, z usnjem kritih šotorih (in hibernis = v prezimovališčih sploh), sub pellibus hiemare, sub pellibus milites continere C., ne quis tentorium ex pellibus (iz usnja) haberet Val. Max., pellium nomine Ci. za ščite.
b) kožuhovina, krzno: Coll., Pers., pellibus tecta corpora O.
c) stogla, jermen za zavezovanje čevljev: nigris medium impediit crus pellibus H.
d) čevelj: ne vagus in laxā pes tibi pelle natet (mahedra) Hier.
e) pergament, koženíca: pellibus exiguis artatur Livius ingens Mart.
f) quiescere in propriā pelle H. spati na svoji (sprva s kožami pokriti) postelji, preg. = sam zase živeti.

Opomba: Abl. sg. nav. pelle, pa tudi pellī: Lucr., V. (Cir.), Ap.

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

pen² [pen] prehodni glagol
zapreti v obor, ogrado, stajo itd. (tudi in, up)

penātēs -ium ali -um, m (penus; prim. tudi penes, penitus)

1. penáti, hišni bogovi, bogovi zaščitniki rodbine in države: Varr., Pl., O., H., idr., dii penates a penu ducto nomine sive ab eo, quod penitus insident Ci., te, patria, testor et vos penates patriique dii Ci., larem ac penates tectaque relinquentes L., in conspectu deorum penatium necare hospitem Ci., contra patriam ac deos penates T.

2. meton. dom, domovanje, hiša, (pre)bivališče: diis penatibus praecipitem exturbare Ci., parvi penates O., cura penatium T., tentorium cuique militi domus ac penates sunt L., ferro Libycos populare penates V.; pesn. metaf. (o bivališču bogov): Stat., hae parte caelicolae suos posuere penates O.; (o čebeljem domu): certos novere penates V. panj, čebelnjak, ulj(njak).

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.

pendō -ere, pependī, pēnsum

I.

1. obesiti (obešati), vesiti (osnovni pomen najdemo le v sestavljenkah; prim. suspendō); occ. na tehtnico obesiti (obešati), da(ja)ti = tehtati, odtehta(va)ti: Varr., Plin., Eccl. idr., huius domi pendebatur aurum Ci., pensas exanimat herbas O.

2. metaf.
a) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), preceniti (precenjevati), oceniti (ocenjevati): Icti. idr., rem vobis proponam: vos eam suo non nominis pondere penditote Ci., ubi res spectatur, non verba penduntur Ci., p. consilium ex opibus Ci., aliquem non ex fortunā, sed ex virtute Ci.
b) z gen. pretii ceniti = čislati, v čislih imeti, spoštovati, šteti koga za kaj: parvi Ter., minoris, pluris Aug., quanti, flocci Ter., nihili Pl., Ter., quem tu vidisse non magni pendis H. šteješ prav za malo.

3. occ. plač(ev)ati, poplač(ev)ati: Enn. ap. Varr., Iuv., Plin., prisci aere gravi penso, non numerato debitum solvebant Fest.; od tod p. alicui pecuniam Ci. ali usuram pecuniae Ci. ep., quid vectigalis Britannia penderet, constituit C., stipendium bina milia aeris L., pretium T.; pren.: grates pendere Stat. hvalo da(ja)ti, zahvaliti (zahvaljevati) se.

4. metaf. plač(ev)ati za kaj (z življenjem, s kožo), (pre)trpeti kazen: Iust., Val. Fl., Icti. idr., poenam pendere proprie dicitur de eo, qui ob delictum pecuniam solvit Fest., exsilio poenam pendat vel nece O., Syrus mihi tergo poenas pendet Ter., capitis poenas O., has poenas pendens Ci., supplicium, ignominiam L., poenas pro scelere Lucr., maximas poenas pendo temeritatis meae Ci. ep.; redko pesn. abs.: tuis pendit in arvis Delius Val. Fl. se pokori, trpi. —

II. tehtati, têžek (težák) biti: Lucr., Plin., talentum ne minus pondo LXXX Romanis ponderibus pendat L.; pren. tehtati = vreden biti, veljati: bona vera idem pendunt Sen. ph. — Od tod

1. adj. pt. pf. pēnsus 3 tehten, važen: pensior condicio Pl., ut nihil quidquam esset carius pensiusque nobis Gell.; poseb. v reklih: nihil pensi habeo S. nič mi ni važno, za nič se ne menim (brigam), non (nec, neque, nec quicquam, nihil) pensi habeo ali duco nič mi ni do česa, zame nima nobene vrednosti, nič se ne (z)menim (brigam) za kaj, vest me ne peče zaradi česa, ne bojim se (npr. kaj storiti): neque fas neque fidem pensi habere T., neque in deexandā (sc. matre) quicquam pensi habere Suet., nihil pensi habuit, quin … Suet.; z inf.: neque dicere neque facere quicquam pensi habere Suet., nec pensi duxerat iisdem imaginibus ascribi Val. Max.; z odvisnim vprašalnim stavkom: neque id quibus modis assequeretur quisquam pensi habebat S., v enakem pomenu tudi alicui nec … quicquam pensi est: sed illis, nec quid dicerent, nec quid facerent, quicquam pensi fuisse L. niso preudarili niti svojih besed niti svojih dejanj, quibus si quicquam pensi fuisset S.; tako tudi: nec mihi adest tantillum pensi iam, quos capiam calceos Pl. niti toliko mi ni mar tega, kako naj nastopim.

2. subst. pt. pf. pēnsum -ī, n
a) sužnjam za en dan za predenje odtehtana volna, enodnevno delo z volno, dnevno delo: Pl., Pr., Iust., Ambr. idr., famulae tuae data pensa trahemus O., nocturna carpentes pensa puellae V., fusis mollia pensa devolvunt V.; pesn. preja (nit) Park: Sen. tr., Stat.
b) metaf. naloga, obveznost, dolžnost: Pl., Col., pensum absolvere Varr., p. operis sui peragere L., p. nominis familiaeque L., me ad meum munus pensumque revocabo Ci.

penetracij|a ženski spol (-e …) die Durchdringung, die Penetration (tudi medicina)

penetrira|ti (-m) (etwas) penetrieren, eindringen in (tudi medicina); durchdringen, durchsetzen (mit)

Pēnēus -ī (pesn. tudi -eos), m (Πηνειός) Penéj, glavna reka Tesalije, ki izvira v Epiru, teče skozi dolino Tempe in se izliva v Termski zaliv (zdaj Salambria ali Salamenia): O., L., Plin.; pooseb. Penêj kot rečni bog, oče Kirene: V., Hyg., senex O. — Od tod adj. Pēnēius 3 Penêjev, penêjski: Daphne O., arva O. čez katera teče Penej, Tempe V. skozi katero teče Penej. Pēnēis -idis, f Penéjeva, penéjska: unda (voda) O., nympha (= Daphne) O.; subst. Pēnēia -ae, f Penéjeva hči: O.

penny [péni] samostalnik (množina pennies, pence)
peni (angleški drobiž, 1/100 funta)
ameriško cent (kovanec)
figurativno majhna vsota, denar

in for a penny, in for a pound kdor reče A, mora reči tudi B; začeto delo je treba končati
to make a penny zaslužiti denar
to spend a penny iti na stranišče
he hasn't a penny to bless himself with nima niti beliča
a pretty penny čedna vsota denarja
take care of the pence and the pounds will take care of themselves kamen na kamen palača
to turn an honest penny zaslužiti denar s priložnostnim delom
in pennies s posameznimi kovanci po 1 peni
a penny for your thoughts če bi le vedel, kaj misliš
a penny plain and twopence coloured posmeh cenenemu blišču
a penny soul never came to twopence malenkosten človek nikoli ne uspe
penny number zvezek romana v nadaljevanjih
in penny numbers po malem
zgodovina Peter's penny letni davek za papeža; prispevek za dobrodelne in cerkvene namene