Franja

otrošk|i [ó] (-a, -o) kindlich; (otročji) kindhaft, kindisch; Kinder- (avtomobil das Kinderauto, čevelj der Kinderschuh, dodatek der [Kinderzuschuß] Kinderzuschuss, das Kindergeld, die Kinderbeihilfe, glasek die Kinderstimme, grob das Kindergrab, jedilni pribor das Kinderbesteck, krožnik der Kinderteller, sedež der Kindersitz, smeh das Kinderlachen, stolček der Kinderstuhl, svet die Kinderwelt, voziček der Kinderwagen, zbor der Kinderchor, bolezen die Kinderkrankheit, igra das Kinderspiel, oblačila Kindersachen množina, die Kinderkleidung, Kinderbekleidung, risba die Kinderzeichnung, soba das Kinderzimmer, sanje der Kindertraum, gledališče das Kindertheater, pohištvo Kindermöbel množina, prijateljstvo die Kinderfreundschaft, vera der Kinderglaube)
otroška ritka der Kinderpopo (tudi figurativno)

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

ovčic|a¹ ženski spol (-e …) das Schäfchen (tudi figurativno), das Schäflein

overdrive^* [ouvədráiv] prehodni glagol
preveč goniti (pri delu), prenapenjati, pretiravati; prehitro voziti v temi (tudi to overdrive the headlamps)

overeat^* [ouvərí:t] neprehodni glagol
preveč jesti, preveč se najesti (tudi to overeat o.s.)

ovīlis -e (ovis) ovčji: stabulatio Ap., grex Icti.; subst. ovīle -is, n

1. (sc. stabulum) ovč(n)ják, ovčja ograda, ovčarna: Varr., H., V., Col., Pers., Val. Fl., pecus se texit ovili O.; po katahrezi tudi kozják: Tib., sunt in ovilibus haedi O.

2. metaf. ograda (ograjen prostor) na Marsovem polju, kjer so zborujoči Rimljani glasovali, glasovalno mesto: Iuv., Lucan., in ovili colloqui L.

ovin|ek² moški spol (-ka …) (daljša pot) der Umweg
po ovinkih auf Umwegen (tudi figurativno)
narediti ovinek okoli česa (etwas) umgehen
brez ovinkov povedati ipd.: unumwunden
govoriti brez ovinkov Klartext reden, kein Blatt vor den Mund nehmen, eine deutliche Sprache sprechen

ovir|a ženski spol (-e …)

1. das Hindernis (tudi pravo), samo figurativno das Hemmnis
ovira za ein Hindernis für, die Hemmung (von), die Behinderung von, -hindernd
(zakonsko zvezo ehehindernd, porod geburtshindernd)
prometna ovira Verkehrshindernis
biti ovira ein Hindernis/Hemmnis sein, hinderlich sein
poln ovir hindernisreich
naleteti na ovire auf Hindernisse stoßen
postavljati ovire figurativno Hindernisse in den Weg legen

2. psihične: Störungen množina
ki ima ovire pri … -gestört
(navezovanju stikov z ljudmi kontaktgestört)

ovir|a² ženski spol (-e …)

1. šport die Hürde, das Hindernis
razdalja med ovirami der Hürdenabstand
tek z ovirami der Hürdenlauf, Hindernislauf
dirka z ovirami das Hürdenrennen, Hindernisrennen
postavljati ovire Hürden/Hindernisse aufstellen
preskočiti oviro eine Hürde nehmen (tudi figurativno)

2. vojska das Hindernis, die Sperre (protitankovska Panzersperre)
ovira iz bodeče žice der Drahtverhau

oz|ek [ó] (-ka, -ko) eng, schmal; pretirano: überschmal; (tenek) dünn; obleka: schmalgeschnitten, eng (v bokih hüfteng); (ozko omejen) [engbegrenzt] eng begrenzt, [engumgrenzt] eng umgrenzt; človek: engstirnig; Schmal- (film Schmalfilm, kamera Schmalfilmkamera, tir die Schmalspur)
z ozkim … schmal-
(obrazom schmalgesichtig, prsnim košem schmalbrüstig, robom schmalrandig, z ozkimi boki schmalhüftig, ramami schmalschultrig)
ozka odprtina (rega) die Schlitzöffnung
svetilka z ozkim snopom der Tiefstrahler
ozko grlo der [Engpaß] Engpass (tudi figurativno)
ozko črevo anatomija der Leerdarm

òzimačan -čna -o zimski: -a krava krava, ki ostane leto dni jalova in jo molzejo tudi pozimi

ozračj|e srednji spol (-a …) die Atmosphäre (tudi figurativno); samo geografija die Lufthülle; figurativno das Klima

ozre|ti se [é] (-m se) ozirati se (pogledati nazaj) zurückschauen (tudi figurativno), zurückblicken; (obrniti se nazaj) sich umdrehen (nach)
če se ozremo nazaj rückblickend, im Rückblick, rückschauend

ožigosa|ti [ó] (-m) žigosati brandmarken, abstempeln (tudi figurativno), samo figurativno anprangern

ožin|a ženski spol (-e …)

1. (ozko mesto) die Enge ( anatomijažrelna Rachenenge, Schlundenge, geografija kopenska Landenge), der [Engpaß] Engpass (med skalami [Felsenpaß] Felsenpass); die Einschnürung (tudi medicina)
morska ožina geografija die Meeresstraße, Meerenge
pomorstvo plovna ožina med sipinami: der Priel

pa and; but, however

pa četudi (al)though, even though
pa tudi (celó) če even if...
pa dobro well then
pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
pa naj bo! then let it be!
kaj pa je? what is the matter (here)?
pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
moj oče pa moja mati my father and my mother
pa to je jasno! why, that is clear!
tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
pa tudi če bi tako bilo... even so...

paca|ti¹ (-m) kleckern (tudi figurativno), schmieren (tudi figurativno)

pactum -ī, n (subst. pt. pf. glag. pacīscī)

1. dogovor, pogodba, poravnava: pactum est, quod inter aliquos convenit Ci., pactum occultum L. tajna (skrivna) pogodba, pacto stare L. držati se pogodbe, vztrajati pri pogodbi, manere in condicione atque pacto Ci., ex pacto postulare N., pacta ligare Pr.

2. meton. pogoj, način; poseb. v abl.: non tacebo alio pacto, nisi … Pl., id esse gratum nullo pacto potest Ci. na noben način, nikakor ne, aliquo pacto Ter. nekako, quo pacto Acc. et Naev. ap. Non., quī pacto Pac. ap. Non. kako neki, kako pa tudi = zakaj: Pl., nescio quo pacto, dum armis exercetur, anulus aureus quem habebat fractus et comminutus est Ci. (gl. nescio), eadem, alio, isto pacto Ci.

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

padalec samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (o padalstvu) ▸ ejtőernyős Padalci bodo skočili iz helikopterjev. ▸ Az ejtőernyősök helikopterből fognak kiugrani.
Povezane iztočnice: ekstremni padalec, jadralni padalec, športni padalec

2. ponavadi v množini (vojak) ▸ ejtőernyősMost je v jutranjih urah, 6. junija 1944, zavzelo 180 britanskih padalcev, potem ko so nemške vojake napadli iz zasede. ▸ A hidat 1944. június 6-án 180 brit ejtőernyős foglalta el, miután lesből támadták meg a német katonákat.
Sopomenke: vojaški padalec

3. lahko izraža negativen odnos (kdor se pojavi nepričakovano) ▸ beugró, beeső személy
Veliko je tudi padalcev, ki pridejo malo potrenirat pred koncertom. ▸ Sok a beugró is, akik a koncert előtt jönnek kicsit gyakorolni.
Tu in tam se sicer pojavijo "padalci", ki ponudijo računalnike po precej nižji ceni. ▸ Itt-ott megjelenik néhány beeső személy is, aki sokkal olcsóbban kínálja a számítógépeket.