Franja

crētātus 3 (creta) s kredo prevlečen, s kredo namazan (naličen): fasciae Ci. ep., bos Luc. fr., Iuv. (o biku, okrašenem kot žrtev), cretati (ali caelati) medio cum saluere foro Pr., pedes Plin. s kredo namazane noge (sužnjev, ki so bili postavljeni naprodaj), Fabulla Mart. naličena, nalepotičena (s kredo); pren.: cr. ambitio Pers. = v belo oblečenih potegovalcev za službo.

crētiō -ōnis, f (cernere) svečana izjava pred pričami, da hoče kdo prevzeti dediščino, slovesni prevzem dediščine: ut in cretionibus scribi solet, „quibus sciam poteroque“ Ci., cretionem eam capere Plin. to dediščino prevzeti, cr. simplex Ci. ep. nepotrebna izjava, da hoče kdo prevzeti dediščino (ko ni kaj prevzeti), cr. perfecta (če je bilo v oporoki določeno razdedinjenje tistega, ki dediščine ne bi pravočasno prevzel) in (naspr.) cr. imperfecta (brez tega oporočnega določila) G., Ulp. fr., cr. libera Ci. ep. brez natančnega določila oporočnika, kako naj se prevzame dediščina; met. za premislek (od oporočnika ali pretorja) določeni rok (nav. 100, pa tudi le 60 dni, v katerih je bilo treba dediščino prevzeti ali pa prevzem odkloniti): Varr., G., Ulp. fr., cr. vulgaris Icti. navadni rok za premislek, štet od dne, ko je dedič izvedel, da se mora izreči o prevzemu dediščine (stalno besedilo je bilo: quibus diebus scies poterisque, prim. zgornji navedek iz Ci.) in (naspr.) cr. continua G., Ulp. fr. rok za premislek, štet od oporočnikove smrti (tudi če dedič ni nič vedel o njem).

creuser [kröze] verbe transitif (iz)dolbsti; (iz)kopati; (po)globiti; (iz)vrtati

se creuser vdreti se; odpreti se (brezno, prepad); tuhtati, globoko premišljevati
creuser un problème, une question tuhtati o problemu, o vprašanju
creuser (l'estomac) zlačniti
le grand air creuse svež zrak dela tek
creuser sa fosse, son tombeau (figuré) lasten grob si kopati
se creuser le cerveau, l'esprit, la tête (figuré) glavo si beliti

crevette [krəvɛt] féminin rak brez klešč; garnela

décortiquer des crevettes (o)lupiti garnele

crībrum -ī, n sito, cedilo: Ca., Pl., Col., Pers., Plin. idr., cribra corrodere Ci. (o miših), cr. rarum O.; preg.: imbrem in cribrum ingerere (po drugih legere) Pl. vodo v sito nositi = sl. „vodo z rešetom zajemati“, t.j. kako brezkoristno delo opravljati.

crier [krie] verbe intransitif kričati, vpiti; klicati; vreščati, cviliti, škripati; kruliti (želodec); cvrkutati (cvrček); lajati (lovski pes); robantiti (contre, après proti, na); v nebo vpiti; verbe transitif vpiti (quelque chose po čem, nad čem); razkričati, raztrobiti; zaklicati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); na javni dražbi prodati (pohištvo)

crier de toutes ses forces na vso moč vpiti
crier à tue-tête, comme un sourd, comme un perdu, comme un brûlé, comme un damné, comme un putois, comme un veau na ves glas vpiti, se dreti
crier famine, la faim, misère tóžiti, tarnati o svoji lakoti, gladu, bedi
crier grâce priznati svoj poraz in prositi nasprotnika za prenehanje boja
crier au feu, au secours vpiti, da gori, vpiti na pomoč
crier de peur kričati, vpiti od strahu
crier gare, casse-cou opozoriti na nevarnost
crier des journaux glasno prodajati časopise
crier son mépris à quelqu'un glasno kazati svoj prezir do koga
crier son innocence glasno zatrjevati svojo nedolžnost
crier au scandale, à la trahison javno, glasno vpiti o škandalu, o izdaji
crier vengeance klicati po maščevanju
crier sur les toits à son de trompe na veliki zvon obesiti
cela se crie sur les toits to že vrabci na strehah čivkajo

crīmen -inis, n

1. (ob)dolžitev, (ob)tožba, okrivitev, kleveta, opravljanje: magnum, falsum, verum Ci., navale (zastran mornarjev) Ci., atrox, caecum L., Catilina … littera mittit: se falsis criminibus circumventum … fortunae cedere S., cr. defendere, propulsare, purgare Ci., cr. inferre Ci. = in crimen vocare Ci. ali adducere Plin. (ob)dolžiti, (ob)tožiti, in crimen venire Ter. ali in crimen vocari N. ali esse in crimine Ci. obdolžen (obtožen) biti, cr. afferre ali sibi facere Ci. nakopa(va)ti si obtožbo, ubi est crimen? Ci. podlaga obtožbi, quae te mihi crimina mutant? Pr. klevete, Agrippina molitur crimina et accusatorem T., in crimina attrahi T. vpleten biti v obtožbe; s subjektnim gen.: cum criminibus adversariorum in invidiam venisset N., absens invidiae crimine accusatur N. na okrivljenje zavistnežev, Persei crimina L.; nam. tega gen. s svojilnimi zaimki: meum crimen avaritiae te nimiae coarguit Ci., audi mea crimina O.; z objektnim gen.: cr. regis L., cr. ambitūs Ci. obdolžitev prežanja na (častno) službo, maiestatis Ci., Suet. obdolžitev zaradi žalitve veličanstva, proditionis N., quid mihi non cessas fingere crimen Pr. dolžiti me po krivem lenobe; nam. gen.
a) skloni s praep.: reliquum est crimen de (zastran) veneno Ci., crimina in patres L. naperjene proti … , sermones pleni criminum in patres L., omnia criminum inter ipsos plena L. polno medsebojnih obtožb.
b) kak pron. ali adj.: qui crimine eo damnaretur Ci. zaradi tega, zato, hoc meum crimen est Ci. proti meni naperjena obtožba, suis eum certis propriisque criminibus accusabo Ci. iz gotovih razlogov, ki se tičejo njega, crimine Pario est accusatus N. na obtožbo zastran Para; occ. točka (ob)tožbe: duo crimina vel maxima minuerentur Ci., sunt autem duo crimina, auri et veneni Ci.

2. pren. očitanje, očitek, sponašanje: non erat in hoc neque crimen ullum neque reprehensio Ci., cr. libidinis atque cupiditatis Ci., quod est istud crimen senectutis? (starost, dat.) Ci., ne hoc sit crimen in Verrem, fecerunt alii Ci., esse crimini alicui Ci. biti komu v očitek, crimini dare aliquid (alicui) Ci., N. očitati kaj (komu), cr. arrogantiae C., ubi vigent crimina H. kjer cveto očitki, crimen amor vestrum V. ki je vama (tebi in materi) očitek, cr. merere T. očitek nakopati si; occ. pretveza: sere crimina belli V. prepiri, ki povzročajo vojno.

3. met. (pesn.) predmet ali povod očitanja (očitanju), obtožbe (obtožbi), sramotenja (sramotenju): perpetuae crimen posteritati eris O. potomci te bodo neprestano grdili, iacui crimen onusque toro O.; occ.
a) (pesn.) prikaz(ovanje) ali opis(ovanje) pregrešnih dogodkov, prikazana (opisana) pregreha, prikazan (opisan) zločin: pictae, caelestia crimina, vestes O. = z vezenimi ljubezenskimi prizori iz življenja bogov, impressā signat sua crimina gemmā O. zločinsko pismo, tum paries nullo crimine pictus erat Pr. z nobenim pregrešnim predmetom.
b) dejanje, ki daje povod očitanju, krivda, hudodelstvo, zločin, greh, pregreha: cr. meum L., qui nos poenā, non crimine liberant L., se causam clamat crimenque caputque malorum V., accipe nunc Danaûm insidias et crimine ab uno disce omnes V., silentium vitas et crimina discit V. (o sodniku mrtvih), non licuit thalami expertem sine crimine vitam degere V. brez krivde, nedolžno, hoc si crimen erit, crimen amoris erit Pr., tam formosa tuum mortua crimen erit Pr., at pereant Baiae crimen amoris aquae Pr. ki so zakrivile nezvestobo, crimen prodere vultu O., concepta crimina O. pregrešno spočet otrok, criminis reus Cu., ipsi tempus fore, quo crimina et innoxios discerneret T., crimen ultro fateri Suet.; poseb. prešuštvo, ljubimkanje: Iuppiter aut falsus est aut crimine verus O., Fabium de crimine laeto procreat Sil.; (o neživem subj.): brassicae crimina Plin. popačenosti, hibe.

crīminātor -ōris, m (crīminārī) dolžitelj, poseb. v slabem pomenu = črnitelj, grditelj, klevetnik, obrekovalec, opravljivec: Lact. (o hudiču), Prob., cr. meus Pl., sui obtegens, in alios criminator T.

crīminor -ārī -ātus sum (crīmen)

1. abs. tožiti, pritož(ev)ati se: argumentando criminari crimenve dissolvere Ci. nastopati kot dokazovalec krivd ali kot izpodbijalec obtožb, ut illi criminantur S. fr., quo gravior criminantis auctoritas esset Cu., Tiberio criminante Suet.

2. (z acc. personae) koga dolžiti, obdolžiti (obdolževati), (o)kriviti, tožiti, obtožiti (obtoževati), zatožiti (zatoževati), (o)črniti, (o)grditi, sumničiti, (o)sumiti, obrekovati, opravljati, obirati: Vell., Q., Suet., senatum S., patres, patres apud populum ali apud plebem L., regem Cu.; poleg acc. personae še z dat. personae (pri kom, pred kom): Suet., ne me criminaretur tibi Ter., ego … te poëtis, Messala antiquariis criminabimur? T.; glede na kaj? s splošnim acc. neutr.: nihil Sestium cr. Ci., ali s kavzalnim stavkom: criminatur filium, vir natus quod rem feminarum tetigerit Ph., ali z ACI: Q. Metellum, … apud populum Romanum criminatus est bellum illum ducere Ci.

3. (z acc. rei) kaj kriviti, v krivico šteti, očitati, sponašati, o čem tožiti, pritoževati se: iam enim non licet omnia criminari Ci., illae … contiones (ogovori), quibus cotidie meam potentiam criminabatur Ci., alii dictum factumque eius criminantur Suet., auctoritatem Paulini, vigorem Celsi, maturitatem Galli … criminando T., Agrippinae amicitiam in eo (na njem) cr. T., per publicanos cr. Metelli lentitudinem Vell., divitissimus quisque humilitatem inopiamque eius apud amicos Alexandri criminabatur Cu., cr. hanc rem apud regem Iust., senatus consultum cr. absenti principi (v odsotnosti kneza) Plin. iun.; stvar stoji tudi (poleg acc. personae) v gen.: mutuo se rapinae turpissimae criminabantur Ap., ali se izraža z ACI: id odio factum criminaris Ci., me esse gratum (da sem hvaležen) criminaris Ci., venenum eiusdem Clodiae necandae causā parasse Caelium criminantur Ci., extrahi rem criminantes L., nunc apud mercenarios milites, nunc apud transfugas prodi Romano Syracusas criminabatur L., ali s kavzalnim stavkom: criminabatur etiam, quod Titum filium ab hominibus relegasset Ci.; glede na kaj? z de: illae res, de quibus criminamur Corn., libet enim tibi nescio quid de illa tribu criminari Ci. — Act. soobl. crīminō -āre: ut criminaret Pl., qui falso criminat apud te Enn. ap. Non.; v pass.: Sullanas res defendere criminor Ci. (toda tudi: eum … Sullanas res defendere criminor), criminatum esse ab aliquo Hyg., criminatus Ap., criminantur Aug.

crīminōsus 3, adv. -ē (crīmen)

1. act. dolžeč, očitajoč, oponašajoč, grdeč, opravljiv, obrekljiv, zavisten: acerbus, criminosus, popularis homo Ci., amicitiam nomine inquinas criminoso Ci., quod si est criminosum, necessitatis crimen est, non voluntatis Ci., ille hoc putabat Verri criminosum fore, si statuae essent deictae Ci. da se bo Veru štelo v zlo, dictatura popularis et orationibus in patres criminosis fuit L., quem criminosis cunque voles modum pones iambis H. zabavljivim, capram nominare criminosum et exitiale habebatur Suet., criminosior oratio Corn., criminosissimus liber Suet., criminose ac suspiciose dicere Ci., qui suspiciosius aut criminosius diceret, audivi neminem Ci., criminose simul et magnifice de bello loqui S., criminose agere, argumentari L., quia libertus Thermi quaedam de Tigellino criminose detulerat T., criminosissime insectari aliquam Suet.

2. pass. z zločini omadeževan, zločinski; (o osebah): Tert., Lamp.; (o stvareh): nihil enim, quod salutis ferendae gratiā fit, criminosum est Ap., cr. consensio Cypr.; kot adv. zločinsko, pregrešno: Aur.; kot subst. crīminōsus -ī, m hudodelec, zločinec: Cass.

crīniō -īre (crīnis) z lasmi pokri(va)ti; le pren. med. (o drevesnem listju) v listje ode(va)ti se, olistiti se, listeti: frondibus annuis crinitur arbos, frondenti crinitur cassis olivā Stat.

crīnis -is, m, redk. f (iz *cris-ni-s, indoev. kor. qrei-s, qrei-t tresti, tresti se; prim. crīsāre, crīspāre, crīspus, crista)

1. v pl.
a) lasje, poseb. na glavi: haec civitas mulieri in redimiculum praebeat, haec in collum, haec in crines Ci. za okras v laseh, praesectis omnium mulierum crinibus tormenta effecerunt C., solvit crines L., nec crines solvere curat O., crinibus solutis Tib. ali crinibus resolutis L., solutis crinibus Sil., mulieres passis crinibus flentes C., matronae … crinibus passis aras verrentes L., ibant crinibus Iliades passis V. z razpuščenimi (razpletenimi) lasmi, crinibus sparsis L., crinibus laceratis Cu., abscissis crinibus T., cr. cani Cat., deducere pectine crines C., colligere incertos et in ordine ponere crines O., crines convertere calamistro Petr.
b) kite, pletenice (las): senis crinibus nubentes ornantur Fest., od tod crines capere Pl. = (o)možiti se; femina procedit crinibus emptis O., tibi captivos mittet Germania crines O.

2. v sg. kolekt. lasje: dissolutā crine Acc. ap. Non., nondum illi flavum Proserpina vertice crinem abstulerat V., Iliades crinem (grški acc.) de more solutae V., crinem nodo cohibere H., nigro crine decorus H., crine soluto O., crinem sparsum cervicibus afflat (deus) O., donec crinem barbamque promitteret T.; (o posameznem lasu): uxor rufa crinibus septem Mart.

3. pren. svetlobni trak zvezd, poseb. rep repatic: Val. Fl., Plin., crinemque volantia sidera ducunt V., flammiferumque trahens spatioso limite crinem O.; ognjeni trakovi, žarki: Aug., protulit ut crinem densis luctatus in extis ignis Val. Fl.; lovka hobotnic (polipov): polypi (in coitu superveniunt) crine uno feminae naribus adnexo Plin.; (polypi) conchas (sc. conchyliorum) conplexu crinium frangunt Plin.; lesno vlakno, streme(n): ramentorum crines Plin.

crisimos -on (gr. κρίσιμος) odločen (-čna -o), odločilen, kritičen: dies Cael.

crīsō, slabše crīssō, -āre -āvī (gl. crīnis) z zadnjico migati (o ženski pri spolnem odnosu, kakor cēvēre o moškem): Luc. ap. Non., Mart., Iuv.

Crīspīnus -ī, m (crīspus) Krispin, rimski priimek, poseb.

1. L. Quinctius Crispinus Lucij Kvinkcij Krispin, pretor: L.

2. T. Crispinus Tit Krispin, kvestor: Ci.

3. Crispinus Krispin, brezdušni stoik, dolgočasen blebetač o kreposti: H.

crīspiō -īre (najbrž onomatop.) jaskati (o kokoši): Suet. fr.

crīspulus 3 (demin. crīspus) lepo (lično) skodran, kodrav, kodrast, kot subst. masc. kodravec, kodrè: Sen. ph., Mart., Arn.; pren. izumetničen: Fr. (o govoru).

crīspus 3 (prim. crīnis; indoev. kor. qris-p sukati, obrniti)

1. zasukan, kodrast, kodrav
a) (o laseh): cincinni Pl., coma Sil., iubae crispiores Plin.; (o osebah) kodrolas, kodroglav, kot subst. masc. kodrolasec, kodroglavec, kodravec, kodrán, kodrè: Pl., Ter., Petr.; pren. izumetničen: agmen orationis Gell.
b) (o drugih stvareh): parietes abiete crispā Enn. iz hrapavo ožgane jelovine, brassica cr. Ca. kodrasto zelje, folium crispius Plin. ali crispissimum Col.; (poseb. o lesu) marogast, pisan: materies Plin., arboris materies crispioris elegantiae Plin., campestre enim (acer) candidum esse nec crispum … , montanum vero crispius Plin., crispo macularum discursu Plin.; tako tudi: Augusteum (marmor) undatim crispum in vertices Plin.

2. kodrasto gibajoč se, valovito tresoč se: iactu crispo Pac. ap. Non., latus crispum movere Ps.-V. (Copa) lično gibati, crispo pectine numeantur chordae Iuv. — Kot nom. propr. Crīspus -ī, m Krisp, Kodrolasec, Koder, priimek več rimskih rodov, npr. Marcijevega, Vibijevega; poseb. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rimski zgodovinopisec (gl. Sallustius).

crista -ae, f (gl. crīnis)

1. greben na živalski glavi: Col., Plin., Iuv., galli rubenti crista Varr., cr. epopis O., qui (draco) cristā linguisque tribus praesignis … O.; pren.
a) preg. (o človeku): illi surgebant cristae Iuv. greben mu je rastel = česa velikega se je domislil.
b) crista galli ali samo crista bot. petelinov greben, lôšec: Plin.

2. nazobčan rob rastl. listov: cristae foliorum Plin.

3. čeladni čop, perjanica (griva) na čeladi: Lucr., O., Plin., Sil., cristae capitum V., viden, ut geminae stant vertice cristae … ? V., crista comans V. čeladna griva = konjski rep (v prastarih časih okras na čeladi), aere caput fulgens cristāque hirsutus equinā V., non enim cristas vulnera facere L., crista galeae Cu.

4. gorski greben: cristae sunt montium altiores Cypr.

5. (= clitoris) ščegetavček, klitoris: Iuv. — KOt nom. propr. Crista -ae, m Krista, rimski priimek, npr. Q. Naevius Crista Kvint Nevij Krista: L.

cristātus 3 (crista)

1. grebenast: Plin., Suet., cristatus caeditur ales, quod tepidum vigili provocet ore diem O. ali vigil ales ibi cristati cantibus oris evocat Auroram O. petelin, cr. aves Mart. petelini, cristati colla draconis O., cr. angues Sen. tr.

2. s čopom ali perjanico na čeladi, s perjanico okrašen: Stat., galeae L. cassis cristata pennis O. s perjem (perjanico) okrašena; (o osebi): cristatus Achilles V. perjanik.