Franja

fleco moški spol res(ic)a; čop; koder (las) na čelu

flequillo moški spol kodrček na ženskem čelu

flesh² [fleš] prehodni glagol
zbuditi poželenje po mesu; zvabiti z mesom; navaditi na meso; poriniti v meso (meč); rediti; odstraniti meso s kože, mezdriti
figurativno razdražiti, nahujskati

to flesh one's sword prvič uporabiti meč v boju
to flesh one's pen prvič uporabiti pero pri pisanju

flexus² -ūs, m (flectere)

I. med.

1. ovinek, zavoj, krivina, zavinek, obrat, pregib: Plin., Q., fluminis, cervicis O., labyrinthei flexūs Cat., (aures) … duros habent introitus multisque cum flexibus Ci., fl. viae, flexūs vallium L., fl. oculorum Sen. ph., flexu modico (litus) sinum facit Cu., Rhenus modico flexu in occidentem versus T.; pesn.: flexu sinuoso elabitur Anguis V. zakrivljena (vijoča se) v mnogih vijugah.

2. metaf.
a) preobrat: flexūs rerum publicarum (v ustavi) Ci.
b) kot ret. t. t. α) menjava, spreminjanje glasu (modulacija): vocis Q., qui flexus deceat miserationem Q., citharoedi simul et sono vocis et plurimis flexibus serviunt Q. β) zahod, oddaljitev, odstop od glavne stvari: haec recta (prosti stavki) et in nullos flexus recedentia Q. ki nič ne zaidejo.

3. occ.
a) nagib na stran, izogib(anje) telesa: qui cursu parum valent, flexu eludunt Q.
b) ovinek poti (ceste), stranska pot, okljuk(a), okoliš, zapotje: in quo flexus est ad iter Arpinas Ci., notis flexibus praecurrit ad alium xystum Ph., flexu Armeniam petivit T., eo flexu itineris ire iubet, quo Viennam vitarent T.
c) obračališče = lok, v katerem so morali dirkači v cirkusu voziti okrog cilja (meta); od tod pesn. pren. (o stremljenju za nravno dovršenostjo): metae qua mollis flexus et unde Pers. kod je rahli obrat okrog cilja in odkod.

4. meton. preobrat: fl. aetatis (mladosti, življenja) Ci., brumales flexūs Lucr., autumni flexu T. ko se je jesen že koncu bližala, v pozni jeseni. —

II. pass.

1. upognjenost, krivost, zakrivljenost, kodranje, skodranost: fl. fistulae Cels., ossa patiuntur flexūs O. se dajo upogniti (kriviti), centum flexibus apti (capilli) O., fl. capillorum Q.

2. metaf.
a) kot gram. t. t. pregibanje besed ali pa njih (etim.) izvajanje: Q. (1, 6, 15).
b) kot ret. t. t. obrat v govoru: Q. (5, 13, 2).

Fließarbeit, die, Technik delo na tekočem traku

Fließbandarbeit, die, delo na tekočem traku

Fließfertigung, die, proizvodnja na tekočem traku

flight-shooting [fláitšu:tiŋ] samostalnik
streljanje na veliko daljavo

flíkniti -em
1. udariti bičem: flikniti konja
2. pasti, ljosnuti, bubnuti: flikniti na poledeneli cesti
3. žarg. pasti na ispitu, u razredu: v drugem razredu je fliknil
4. šmugnuti: zajec je fliknil čez cesto; flikniti od doma

fling^*1 [fliŋ]

1. neprehodni glagol
vreči, zagnati se; švigniti; lotiti se; ritniti (konj); skočiti, odbrzeti; hiteti

2. prehodni glagol
vreči, zalučati (round)
oviti; na tla vreči
figurativno uničiti, pogubiti

to fling dirt opravljati
to fling the door open naglo odpreti vrata
to fling the door to s.o. zaloputniti komu vrata pred nosom
to fling o.s. at s.o.'s head siliti v koga
to fling s.th. into s.o.'s teeth očitati komu kaj
to fling caution to the winds biti brezskrben, lahkomiseln
to fling o.s. into s.o's arms vreči se komu v naročje

fling down prehodni glagol
na tla vreči; podreti

fling off prehodni glagol & neprehodni glagol
speljati na napačno pot, otresti se; odsloviti; odbrzeti

flit¹ [flit] neprehodni glagol (about, to and fro)
frfrati, prhutati; smukniti; preletavati; tekati, bežati (by)
švigniti; na skrivnem se izseliti

float² [flout] samostalnik
splav; plavač (predmet); krožna mreža; ribji mehur; tovorni voz (brez ograje), dira; plitev čoln; vrsta nizkega vozička
množina odrske luči, rampa; ometača; lopata na mlinskem kolesu

floatage [flóutidž] samostalnik
plavanje, plutje; naplavina, plavje; zgornji del ladje (nad gladino); plavljenje lesa
tehnično kazalec na manometru; reševalni balon; plovnost

flȍk m (n. Pflock) pog. malo trikotno jadro na poševnem jamboru na kljunu jadrnice

flók m (nj. Pflock) flok, prečka, trokutno jedro na kosniku jedrenjače

flōreō -ēre -uī (—) (flōs)

1. cvesti, cveteti, biti v cvetju: haec arbor una ter floret Ci., omnia florent Lucr., narcisso floreat alnus V., florent segetes, papavera; z meton. subj.: possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., floret usque vinea H., si bene floreat annus O. če je čas cvetja (cvetna doba) v letu.

2. pren.: florent modo nata virentque H., aetate florere L. v cvetu let, v najlepših letih biti, florens vino animus Gell. vesel; occ.
a) poln biti česa, imeti česa v izobilju, bleščati se, svetiti se: Aug., Macr. mare velis florere videres Ca. ap. Char., iam mare velivolis florebat puppibus Lucr., laetas urbes pueris florere videmus Lucr., ad urbem accessus hominum gratulantium florebat Ci. je (kar) mrgolelo čestitajočih, tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., florentes aere catervae V. bleščeče se v medi, florentia lumina flammis Lucr., variis floret via discolor armis Val. Fl.; abs.: genae florent Stat. se svetijo, genae florentes Mart. ki jih diči prvi puh.
b) (o vinu) peniti se: vina quoque in magnis … condita cellis florent O., si vinum florere incipiet Col.

3. metaf. cveteti = biti v sijajnih razmerah, — imeniten, — ugleden, — izvrsten, biti na vrhuncu svoje moči (slave), sloveti, odlikovati se: Lucr., Vell., Q. idr.: nihil semper floret Ci., floret Epicurus Ci., quae (Graecia) nunc quidem deleta est, tum florebat Ci., fl. in populari ratione Ci., cum unus maxime floreret N., cum Macedones florebant N., fl. in re militari N. sloveti kot vojskovodja Gallos quoque in bellis floruisse accepimus T., adversus externa floruimus T.; z abl. causae: fl. gratia et auctoritate, laudibus, honoribus, acumine ingenii Ci., Graecia famā, gloriā, doctrinā, imperio, bellicā laude floruit Ci., cum Sicilia florebat opibus et copiis Ci., iustitiae famā floruit N., fl. equestri laude Cu., Athenae cum florerent aequis legibus Ph., obsequio florentem Soranum celebraverat T., clarorum virorum proventu fl. Iust. — Od tod adj. pt. pr. flōrēns -entis, cvetoč, cveteč,

1. v pravem pomenu: cytisus, ferulae V., arva, Hymettus O., corona O. cvetlični venec.

2. metaf.
a) o starosti: aetas Ci., Lucr. doba cvetočih let, aevum Lucr., iuventa H. cvetoča doba, anni vigore florentes Petr., florentes viribus anni Sil.: o osebah = v cvetu mladosti: ambo florentes aetatibus V. fl. Iacchus Cat. florentior iuventus Veg.; z abl. limitationis: Berenice … florens aetate formāque T. mladostno cvetoča krasotica.
b) o govorniku in govoru = cvetoč, čvrst, ličen, lep: alii (oratores) florentes Ci. = katerih govori so polni cvetk = so ocvetličeni, florens orationis genus Ci., modus autem nullus est florentior in singulis verbis Ci., quae mihi florentiora visa sunt tuo indicio Ci., fl. facundia, oratio florentissima Gell.
c) o razcvetu zunanje moči, mogočnosti = močan, mogočen, na vrhuncu moči (mogočnosti), v sijajnih razmerah (bivajoč), sijajen, sijajno (obilno) obdarjen s čim, odličen, imeniten, veljaven, vpliven: fortuna, amicitia Ci., res publ. florentissima Ci., castra florentissima Ci. obilno z vsem založen, civitas ampla atque florens C., florens et illustris adulescens C., florentissimis rebus domos suas Helvetios reliquisse C., florente regno, florenti illi parti (stranki), neu florentes res suas cum Iugurthae perditis misceret S., florentes opes Etruscorum L., fl. Asia O., Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., florentes Atheniensium opes Iust.; z abl.: gratiā atque hospitiis florens hominum nobilissimorum Ci., Philippus eloquentiā, gravitate, honore florentissimus Ci. mož precvetoče zgovornosti, velike resnobe, zelo čaščen, homo florens aetate, opibus, honoribus, ingenio, liberis, propinquis, affinibus, amicis Ci. ep. (zevg., ker se florens pravzaprav nanaša le na aetate) ki ima v cvetu mladosti obilo … , vir ingenio florentissimus Vell. sijajno (zelo) nadarjen, florens vino animus Gell. vesel, boder. Kot subst. m. pl. = mogočniki, mogočneži: quod non florentibus se venditavit, sed afflictis (ponižanim) semper succurrit N. — Adv. flōrenter cvetoč(e), imenitno; v superl.: Minervius rhetor Romae florentissime docet Hier.

Opomba: Pt. fut. act. flōritūrus: Porph., Paul. Nol. (?).

flotación ženski spol plavanje na površini

línea de flotación črta, do katere se ladja ugreza

flotadura ženski spol, flotamiento moški spol plavanje na površini