Franja

lie [li] féminin gošča, drožje, kalež

lie de vin vinsko drožje
boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih trpljenja do dna
couleur féminin lie de vin barva vinskih drožij
lie du genre humain, du peuple izvržek človeštva, sodrga

lieb Gast, Erinnerung, Gott, als Anrede: ljub, drag; (freundlich, nett) prijazen; Grüße, Wort, Geste: lep; (hübsch) ljubek; Kinder: priden; liebe Not hude težave; lieb sein jemandem biti ljubo; lieb haben imeti rad; [Du] du liebe Güte/lieber Himmel/du liebe Zeit! sveta nebesa! den lieben langen Tag ves ljubi/božji dan; das liebe Brot ljubi kruhek; sich lieb Kind machen dobrikati se, prilizovati se; wenn dir das Leben lieb ist če ti je življenje drago, če ti je kaj do življenja

liegen (lag, gelegen)

1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen ➞ [fernliegen] fern liegen

like⁶ [laik]

1. prehodni glagol
rad imeti, marati, ugajati, všeč biti; rad (jesti, piti itd.)
pogovorno prijati, dobro deti

2. neprehodni glagol
hoteti, želeti

how do you like it? kako ti to ugaja, kako se to zdi?
I'd like to rad bi
as you like it kakor želiš
I like that! kaj takega!
what do you like better? kaj imaš rajši?
I like coffee, but it does not like me rad imam kavo, a ne dene mi dobro
much liked zelo priljubljen
(just)as you like (čisto) po želji
do as you like delaj, kar hočeš
if you like če hočeš, če želiš
I am stupid if you like but mogoče sem neumen, vendar

limit¹ [límit] samostalnik
meja, višek, skrajnost
matematika limita
ekonomija končna cena

ekonomija lowest limit skrajna zadnja cena
superior limit zgornja meja, skrajni rok
inferior limit spodnja meja, prvi možni rok
there is a limit to everything vse ima svoje meje
to the limit do skrajnosti, do konca
within limits do gotove meje, v mejah
without limit neomejeno
to set limit to potegniti mejo
ameriško, pogovorno to go to the limit iti do skrajnosti
sleng that's the limit! to je pa višek!; tu se vse neha!
pogovorno he is the limit nemogoč je
ameriško in (off) limits dostop dovoljen (prepovedan)

limite

A) m

1. meja, ovira:
limite insuperabile nepremostljiva ovira
limite delle nevi persistenti meja večnega snega
limite di carico največji dovoljeni tovor
limite di velocità avto najvišja dovoljena hitrost
limite di sosta avto omejeno ustavljanje

2. skrajna meja:
pensionato per raggiunti limiti d'età starostno upokojen
entro certi limiti do neke mere
al limite v skrajnem primeru

3. mat. limita

B) agg. invar. pren. skrajen:
caso limite skrajen primer

limpio čist, snažen, brezmadežen, čeden; neprisiljen; brez drevja

limpio de manos nepodkupljiv, pošten
verdad pura y limpia čista resnica
estar limpio nobene besede (o tem) ne vedeti
en limpio neto (znesek)
copia en limpio čistopis
acabar a bocado limpio spopasti se
acabar a trastazo limpio do pretepa priti, v pretep se sprevreči
poner (sacar) en limpio na čisto (pre)pisati; jasno dokazati
quedar limpio ves denar zaigrati
queda en limpio que jasno je, da
sacar en limpio spoznati, jasno (u)videti; slediti (de iz)
jugar limpio pošteno igrati

līmus² -ī, m (ali iz *loimos, sor. z linere, prim. lat. lēvis, stvnem. leim, leimo = nem. Lehm ilovica, stvnem. līm = nem. Leim lepilo, klej, apno ali pa iz *slīmos iz indoev. kor. *(s)lei̯- sluzav, sluzast, lepljiv, gladek; prim. gr. λείμαξ (polž) slinar, lazar = lat. līmāx (gl. līmāx))

1. blato (ki se useda na dno vode), glen, mulj, palúd: luta et limum aggerebant Ci. ap. Non., omnis mundi quasi limus in imum confluxit gravis Lucr., amnis … obducto late tenet omnia limo V., amnes limum felicem trahunt V. oplajajoče (rodovitno) blato, aqua limo turbata H., in vadis haesitantis frumenti acervos sedisse inlitos limo L.; metaf.: pectora … limo vitiata malorum O., ad limum V. do dna.

2. črevesno blato, govno, iztrebki, lajno: Pall., lēvis l. V. kravjak (po drugih: spolzka ilovica).

3. blato, ki se česa drži, nesnaga, umazanija: gravis veteri craterae limus adhaesit H., l. dentium Cael.

4. glina, ilovica, il(o): limus durescit igni V., princeps l. H. prva ilovica (iz katere je Prometej oblikoval ljudi).

Opomba: Stlat. je beseda masc. in fem. po Prisc.

line¹ [lain] samostalnik
črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
matematika črta (zlasti premica)
geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
množina obris, kontura, oblika
množina načrt (ladje), osnutek, plan
množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
množina, gledališče tekst vloge, vloga
množina, pogovorno poročni list
pogovorno poročilo, pojasnilo
množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
tehnično vod
ekonomija sortiment, blago, predmet
množina serijsko blago
vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

the Line ekvator
line of sight kamor seže pogled
line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
hung on the line (slika) obešena v višini oči
figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
the line of least resistance linija najmanjšega odpora
on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
on the line na meji, politika na liniji
line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
to stand in line stati v repu (vrsti)
britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
the Southern line južna železnica
bus line avtobusna proga
double line dvotirna proga
single line enotirna proga
main (ali trunk) glavna proga
branch line stranska proga
on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
along these lines po teh navodilih, smernicah
along general lines po splošnih smernicah
line of argument dokazni postopek
to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
lines of responsibility pristojnosti
to take the line postaviti se na stališče
in line of duty pri opravljanju dolžnosti
out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
to draw the line (at) povleči mejo (pri)
I draw the line at that to se pri meni neha
to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
to go over the line prekoračiti mejo, mero
in line with skladno z
ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
to be in line with soglašati s, z
to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
the male line moški potomci
in the direct line neposredni potomci
to read between the lines brati med vrsticami
to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
to get a line on dobiti poročilo o čem
gledališče to study one's lines učiti se vloge
marriage lines poročni list
pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
to hold the line ostati pri telefonu
ameriško party line dvojček (telefon)
on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
vojska line of fire strelska bojna vrsta
vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
vojska line of battle frontna linija
vojska line of defence obrambna linija
vojska to go up the line iti v frontno linijo
vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
vojska the line regularne čete
navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
navtika ship of the line linijska ladja
fizika line of force magnetna silnica
in the line of glede na
somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
figurativno to keep to one's line iti premočrtno
figurativno by (rule and) line natančno, precizno
to get off the line iztiriti
hook, line, and sinker popoln(oma)
to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti

lip¹ [lip] samostalnik
ustna, ustnica
množina usta, šoba
sleng predrznost, nesramnost, jezikanje; rob (jame, rane); kljun (posode)

to bite one's lip gristi si ustnico (v jezi), zadrževati smeh
to carry (ali keep) a stiff upper lip pogumno prenašati udarec usode
to curl one's lip porogljivo se našobiti
sleng to give lip jezikati, predrzno odgovarjati
to hang one's lip pobesiti nos
to hang on s.o.'s lips napeto koga poslušati
to keep a thing within, one's lips obdržati kaj zase
it never passed my lips tega nisem nikoli rekel (povedal)
we heard it from his own lips slišali smo ga to reči
to lick (ali smack) one's lips oblizovati se
sleng none of your lip! ne bodi predrzen!, ne jezikaj!
to part with dry lips ločiti se brez poljuba
there's many a slip 'twixt the cup and the lip do cilja je daleč
the word escaped my lips beseda mi je ušla

lire*² [lir] verbe transitif brati, čitati; brati komu kaj; musique igrati brez priprave

lire à haute voix na glas brati
lire couramment tekoče brati
lire des épreuves brati korekture, krtačne odtise
lire entre les lignes brati med vrsticami
lire dans la main razlagati črte na roki, prerokovati iz roke
lire dans la pensée brati misli
apprendre à lire (na)učiti se brati
il a lu dans ton jeu videl je tvoje namere, spregledal te je
lire en quelqu'un spregledati koga, spoznati njegove namene
il ne sait pas lire (figuré) še do tri ne zna šteti
se lire sur le visage de quelqu'un (figuré) na obrazu se komu brati

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

ljúb dear; (v pridigah) dearly beloved

zaradi ljúbega miru for peace and quiet, for a quiet life
karkoli ti je ljúbo anything you like (ali please)
stori to meni na ljúbo do if for my sake, do it to please me
napravi, kar ti je ljúbo! do as you like
tebi na ljúbo bom to naredil I shall do it to please you
ljúbo bi mi bilo, če... I should like (ali appreciate) it if...
kava mi je ljubša kot čaj I prefer coffee to tea
ta roman je moja najljubša knjiga this novel is my favourite book
najljubše opravilo (»konjiček«) hobby

ljubez|en¹ [é] ženski spol (-ni …)

1. die Liebe, -liebe (Božja Gottesliebe, bratska Bruderliebe, hčerinska Tochterliebe, krščanska Christenliebe, materinska Mutterliebe, očetovska Vaterliebe, opičja Affenliebe, otroška Kindesliebe, sestrska Schwesterliebe, starševska Elternliebe, do bližnjega Nächstenliebe, do domovine Vaterlandsliebe, do otrok Kinderliebe, do samega sebe Selbstliebe, do živali Tierliebe, med zakoncema Gattenliebe, med sorojenci Geschwisterliebe)
nesrečna ljubezen unglückliche Liebe
platonična ljubezen platonische Liebe
posebna ljubezen (posebno nagnjenje) die Vorliebe
telesna ljubezen sinnliche Liebe
kupivna ljubezen die käufliche Liebe
…ljubezi/po ljubezi/iz ljubezi Liebes-
(boginja die Liebesgöttin, bog der Liebesgott, čar der Liebeszauber, dokaz der Liebesbeweis, izguba der Liebesverlust, nesposobnost die Liebesunfähigkeit, odtegovanje der Liebesentzug, poroka iz die Liebesheirat, potreba po das Liebesbedürfnis, priznanje das Liebesbekenntnis, sreča v das Liebesglück, umetnost die Liebeskunst, zagotavljanje Liebesbeteuerungen množina, zakon iz die Liebesehe, znamenje das Liebeszeichen, žrtev iz das Liebesopfer)
vračanje ljubezni die Gegenliebe
bolan od ljubezni liebeskrank
nesposoben ljubezni liebesunfähig
potreben ljubezni liebebedürftig
ljubezen na prvi pogled Liebe auf den ersten Blick
iz ljubezni aus Liebe
z ljubeznijo in Liebe, mit Liebe
vračati ljubezen jemandem die Liebe erwidern, jemanden wiederlieben
ljubezen gre skozi želodec Liebe geht durch den Magen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

2. (ljubeča skrb, naklonjenost) die Zuwendung (otroci potrebujejo mnogo ljubezni Kinder brauchen sehr viel Zuwendung)

3. (zveza, razmerje) die Liaison

ljubezen samostalnik
1. (močna naklonjenost) ▸ szeretetNekoč bom zaslužil dovolj denarja in poplačal tvojo brezpogojno ljubezen. ▸ Egy nap elég pénzt keresek majd és meghálálom a feltétel nélküli szeretetedet.Sedaj hrepenim po ljubezni, ki je nisem bil nikoli deležen. ▸ Most a soha meg nem tapasztalt szeretetre vágyom.
2. (o intimnem odnosu) ▸ szerelemTrenutno sem samska, čeprav hrepenim po ljubezni. ▸ Jelenleg egyedülálló vagyok, pedig vágyom a szerelemre.Čutil sem, kako zelo je bila lačna ljubezni, jaz pa sem to izkoristil. ▸ Éreztem, mennyire éhes a szerelemre, én pedig kihasználtam ezt.
Med njima se je vnela ljubezen in zvezo sta sklenila s poroko. ▸ Lángra lobbant közöttük a szerelem, és kapcsolatukat házassággal zárták.
Povezane iztočnice: ljubezen na daljavo

3. (ljubljena oseba) ▸ szerelemPoročil se je s svojo ljubeznijo iz otroštva Mary in postal oče štirih otrok. ▸ Maryvel, gyermekkori szerelmével házasodott össze, és négy gyermek apja lett.Mnogo ljudi postane izjemno občutljivih, ko srečajo ljubezen svojega življenja. ▸ Sok ember kivételesen érzékennyé válik, amikor találkozik élete szerelmével.
Sopomenke: ljubi, fant

4. (o dejavnosti) ▸ szerelemNjena največja ljubezen poleg glasbe so delfini. ▸ A zene mellett a legjobban a delfineket szereti.
Moja največja ljubezen je amatersko gledališče. ▸ A legnagyobb szerelmem a műkedvelő színház.
Moja prava ljubezen je umetnostna zgodovina, že od gimnazijskih let. ▸ Az igazi szerelmem a művészettörténet – már a gimnáziumi évektől kezdve.

5. (seks) ▸ szerelemTelesna ljubezen spodbuja sproščanje hormonov sreče in zadovoljstva. ▸ A testi szerelem az öröm és az elégedettség hormonjait szabadítja fel.
Če se za približno dvanajst minut predamo ljubezni, se stopi skoraj 400 kalorij. ▸ Ha körülbelül tizenkét percre átadjuk magunkat a szerelemnek, közel 400 kalória ég el.
Nobena mesena ljubezen ni vredna cene življenja, najmanj tista s prostitutko. ▸ Semmilyen testi szerelemért nem éri meg kockáztatni az életet, legkevésbé pedig a prostituálttal folytatottért.

ljubézen love (do koga of, for someone); affection; passion; fondness; liking; fancy; amour, love affair

ljubézen do bližnjega love of one's neighbour, charity, Christian love
materinska ljubézen mother's love, maternal love
platonična ljubézen platonic love
stara ljubézen old flame
bratovska ljubézen brotherly love
nenaravna ljubézen unnatural love
prva, mlada, petošolska ljubézen first love, calf love, puppy love
nesrečna ljubézen disappointment in love
svobodna ljubézen promiscuity
ljubézen do domovine the love of one's country, patriotism
ljubézen iz koristoljubja cupboard love
(ne)vračana ljubézen (un)requited love
boginja ljubézni goddess of love
otrok ljubézni love child, natural child, illegitimate child
gineč od ljubézni lovesick
zakon, poroka iz ljubézni love match, arhaično love in a cottage
razkritje ljubézni declaration of love
ljubézen je slepa love is blind
zanj je to bila ljubézen na prvi pogled with him it was a case of love at first sight
v ljubézni in vojni je vse dovoljeno all's fair in love and war
gojiti ljubézen do to have warm feelings for
napraviti kaj iz ljubézni to do something for love
umirati od (same) ljubézni to be dying all for love
vračati ljubézen za ljubézen to return someone's affection
stara ljubézen ne zarjavi old love never fades

ljubézen amour moški spol , affection ženski spol ; (nežna) tendresse ženski spol

čutna ljubezen amour sensuel
bratovska (materinska, otroška) ljubezen amour fraternel (maternel, filial)
platonična ljubezen amour platonique
strastna ljubezen amour passionné, passion ženski spol
ljubezen do bližnjega amour du prochain
ljubezen do domovine amour de la patrie
iz ljubezni par amour
ljubezen je slepa l'amour est aveugle (ali voit tout en beau)
razkritje ljubezni déclaration ženski spol d'amour
ljubezen na prvi pogled le coup de foudre
sreča v igri, nesreča v ljubezni (šaljivo) heureux au jeu, malheureux en amour (ali familiarno en ménage)
stara ljubezen ne zarjavi on revient toujours à ses premières amours

ljubézen (-zni) f

1. amore:
ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
petošolska ljubezen primo amore
ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

2. amore, affetto:
bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
ljubezen do živali amore per gli animali

3. ljubezen do amore di, passione per:
ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

4. (dobri odnosi) amore:
ljubezen do bližnjega amore del prossimo
evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
rel. ljubezen do Boga amore di Dio
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
PREGOVORI:
ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
ljubezen je slepa l'amore è cieco
stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore

ljubézen amor m

bratovska ljubezen amor fraternal
čutna ljubezen amor sensual (ali físico ali carnal)
ljubezen do amor a, amor por
ljubezen do domovine amor a la patria, patriotismo m
iz ljubezni do matere por amor a su madre
materinska ljubezen amor maternal
ljubezen do bližnjega amor al próximo; altruismo m
otroška ljubezen amor filial
platonična ljubezen amor platónico
slepa ljubezen amor ciego y ñoño
svobodna ljubezen amor libre
strastna ljubezen amor apasionado
vzajemna ljubezen amor recíproco
poroka iz ljubezni casamiento m por amor
razkritje ljubezni declaración f de amor
čutiti ljubezen do koga sentir amor hacia (ali por) alg
navdati z ljubeznijo inspirar amor, enamorar
stara ljubezen ne zarjavi los primeros amores retoñan a veces(ali suelen retoñar)
bila je (to) ljubezen na prvi pogled (f) fue un flechazo

ljubeznívost kindness, amiability, courtesy; cordiality, act of kindness

po ljubeznívosti by courtesy (of)
iz ljubeznívosti do out of kindness to (g. X Mr. X)