Franja

ease¹ [i:z] samostalnik
mir, počitek; udobnost; lagodnost, zadovoljstvo; neprisiljenost, lahkota, olajšanje

at one's ease udobno, mirno, brez zadrege
ill at ease slabega počutja
to set at ease pomiriti
at heart's ease po mili volji
vojska at ease! voljno!
to set (ali put) at ease hrabriti; zadovoljiti
to take one's ease udobno si urediti
with ease lahko, brez težav

ecce interj. (ec [iz *ed = id] in ce) glej! poglej! Beseda stoji v stavku kot vzklik (torej brez slovnične zveze s stavkom) predvsem pri imp.: ecce, tibi accipe litteras Ci. ep., tu (si) vzemi, aspice vultus ecce meos O. (po)glej sem in opazuj moj obraz; v povednem stavku opozarja na kaj novega, nepričakovanega, presenetljivega: ecce Dionaei processit Caesaris astrum V., revocabat et ecce Cloanthum respicit V., ubi portus intravimus, ecce laeta boum … armenta videmus V., ecce furit Tydides H., haec dum agit, ecce Tuscus Aristius occurrit H.; pogosto v zvezi z autem: ecce autem video rure redeuntem senem Ter., Cleomenes totos dies perpotabat; ecce autem repente nuntiatur piratas adesse Ci., ecce autem ex inproviso Iugurtha … regnum eius sceleris sui praedam fecit S., ecce autem primi sub lumina solis … sub pedibus mugire solum V. Brez glag. pri nom. ali acc.: ecce odium meum Ter., ecce Gripi scelera Ter., si hoc factum est, ecce me nullum senem Pl. pazi, potem je po meni, ecce tuae litterae Ci. ep., ecce Dolabellae comitiorum dies Ci. ep., ecce subitum divortium Ci., en quatttuor aras: ecce duas tibi, Daphni, duas altaria Phoebo V., ecce Posidonius Sen. ph., ecce me Tert. tu sem, tu me imate; pogosto ecce tibi (ne da bi se dat. vselej nanašal na kako določeno osebo): ecce tibi nuntius Ci. kar ti prispe vest, ecce tibi exortus est Isocrates Ci. kar ti nenadoma nastopi Izokrat; abs.: ecce Pl. tu sem. — V kompozitih: eccerē „glej, v resnici“, zares: Pl., Ter., (toda prim.: eccere iurisiurandi est, ac si dicatur per Cererem, ut ecastor, edepol. Alii eccere pro ecce positum accipiunt: P. F.) Pogosto v pogovornem jeziku in od tod pri Kom. pred demonstr. zaimki (pred katerimi glas e odpada): eccum, t.j. ecc' *hum (= ecce hunc): Pl., Ter., eccōs, t.j. ecc' hōs (= ecce hōs): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, kot nom. sg. f.): Pl., Ter., eccam, t.j. ecc' *ham (= ecce hanc): Pl., Ter., ecca, t.j. ecc' *ha (= ecce haec, nom. pl. neutr.): Pl.; tako tudi eccilla, eccillam, eccillum, eccillud = ecc'illa, ecc'illam, ecc'illum, ecc'illud, eccistam = ecc'istam: Pl., eccille = ecc'ille: Ap.

eccettuare v. tr. (pres. eccēttuo) izvzeti, izključiti:
è un' ottima persona se si eccettua un piccolo difetto to je imeniten človek, če izvzamemo majhno napako
nessuno eccettuato vsi brez izjeme
eccettuato il giovedì razen četrtka

échafauder [ešafode] verbe transitif postaviti eno na drugo, nakopičiti; zasnovati (načrt); delati (quelque chose na čem); sestaviti (knjigo); postaviti (teorijo); verbe intransitif postaviti (stavbni) oder

échafauder des projets ne brez težav pripraviti načrte

echar vreči, zagnati, izvreči; iz-, pre-gnati; poriniti; odstaviti; poganjati, širiti; naložiti, nabiti; uprizoriti (na odru); izdati; nalepiti; kockati; staviti; kreniti

echar abajo podreti; uničiti; ven vreči
echar el alma komaj dihati
echar barriga debel postati, trebuh dobiti
echar la bendición blagosloviti; poročiti
echar bilis besen postati
echar los bofes vse sile napeti
echar un brindis napiti, nazdraviti
echar cálculos preračunati, preudariti
echar carnes zrediti se, debel postati
echar un cigarro cigaro kaditi
echar al coleto pogoltniti
echar coplas pesmi (popevke) peti
echar (sus) cuentas, echar a la cuenta preračunati, preudariti
echar la culpa (a) krivdo zvaliti (na)
echar los dientes zobe dobi(va)ti
echar un discurso govor imeti
echar espumarajos peniti se od jeze
echar un fallo sodbo izreči
echar fuego, echar chispas puhati od besnosti
echarle galgos a la esperanza izgubiti upanje
echar hojas liste dobiti
echar leña al fuego olje na ogenj prilivati
echar maldiciones preklinjati
echar mano (a) prijeti, seči po; uporabiti; zahtevati
echar una mano, echar una partida igrati partijo
echar margaritas a puercos svinjam bisere metati
echar al mundo na svet prinesti, roditi
echar pelillos a la mar vso jezo pozabiti
echar pestes preklinjati, razsajati
echar pie a tierra razjahati; izstopiti
echar raíces korenine pognati
echar raya prečrtati; izkazati se
echar sangre kri pljuvati, kri puščati
echar el sello nalepiti znamko
echar suertes žrebati
echar tacos preklinjati in razgrajati
echar tierra (a) zasuti z zemljo, zakopati; pozabiti (kaj)
echar (la) voz razširiti glas
echarla de escritor pisatelja se delati
¿qué echan? kaj igrajo, predvajajo (kino, gledališče)?
¿cuántos años le echa V.? koliko let mu prisodite?
echar al aire v zrak vreči; razgaliti
echar a la cara očitati
echar a chanza, echar a zumba u/c nekaj s smešne strani vzeti
echar a buena (mala) parte za dobro (slabo) vzeti
echar a las espaldas, echar a un lado u/c iz glave si izbiti
echar a perder pokvariti, uničiti
echar a pique, echar a fondo potopiti
echar a la puerta, echar de patitas a la calle a alg. (fig) koga na cesto vreči
echar de beber naliti (pijače)
echar de comer jesti dati
echar de menos pogrešati; hrepeneti po
echar de repente govoriti brez priprave
echar de sí od sebe dati; odbiti
echar de ver videti, zagledati; uvideti
por alto prezirati
¡échate! tiho! (psu)
echar a (correr) začeti (teči)
echar par el atajo po najkrajši poti kreniti
echarse leči, spat iti; poleči se; pogum izgubiti; posvetiti se (poklicu)
echarse atrás umakniti se
echarse a dormir spat iti; zanemarjati svoje posle, za nič se ne brigati
echarse a morir obupati, nobenega izhoda ne videti; prepustiti se otožnosti
echarse a perder pokvariti se, propasti
echarse al agua (fig) nenadoma se odločiti za tvegano stvar
echarse a cuestas prevzeti (posle, naročila)
echarse de codos nasloniti se na komolce
echarse de ver zapaziti, spoznati
echarse sobre planiti na, nenadoma napasti

écurie [eküri] féminin konjski hlev, konjušnica; konji v hlevu

garçon, valet masculin d'écurie konjski hlapec
écurie (de course) dirkalni konji; dirkalni avtomobili; biciklisti
c'est une vraie écurie (figuré) to je pravi hlev, svinjak (= umazan lokal)
tu te crois dans une écurie? ali misliš, da si v hlevu?
entrer quelque part comme dans une écurie vstopiti nekam neotesano, brez pozdrava
nettoyer les écuries d'Augias očistiti Avgijev hlev, figuré napraviti red
sentir l'écurie (figuré) iti hitreje, ko se bližamo cilju (kot konj, ki zavoha svoj hlev)

éducation [-sjɔ̃] féminin vzgoja; izobraževanje; izobrazba; olika, lepo vedenje

sans éducation slabó vzgojèn, neolikan; neizobražen
éducation civique državljanska vzgoja
éducation générale splošna izobrazba
éducation manuelle pouk ročnega dela
éducation musicale glasbena vzgoja
éducation physique, corporelle telesna vzgoja, telovadba (šolski predmet)
éducation politique, professionnelle, scolaire, universitaire politična, poklicna, šolska, univerzitetna vzgoja ali izobrazba
maison féminin d'éducation vzgojni zavod
Ministère masculin de l'Education nationale ministrstvo za prosveto (znanost in kulturo)
avoir de l'éducation biti dobro vzgojèn
faire l'éducation d'un enfant vzgojiti otroka
manquer d'éducation biti brez vzgoje, biti nevzgojèn, neolikan, neizobražen

ēdūcō -ere -dūxī -ductum (imp. ēduc, toda ēdūce: Pl., star. inf. pr. pass.: ēdūcier Pl.)

I. izvleči (izvlačiti), izdreti (izdirati), potegniti (potezati): gladium Ci., C., S., Iuv., ferrum eduxit (namreč iz rane) O., eduxit corpore telum V.; occ. (o žrebu): tris sortes conici, unam educi Ci.; tudi brez sors: educit ex urna tris Ci., homo felix educet, quas volet (tribus) Ci. bo izžrebal; (o mladičih): izvaliti, povreči: pullos Pl., fetum Plin.; (o tekočini): si hoc eduxeris Pl. če izpiješ.

— II.

1. voditi iz … , peljati iz … , odvesti (odvajati), vzeti: populum e comitio Varr., educ tecum omnīs tuos Ci., cum ceteri quos voluerant legatos eduxerint Ci. so vzeli s seboj, ed. natam O. iz podzemlja privesti, virtus leto te educere potest Val. Fl., se multitudini ed. Sen. ph. odtegniti (odtezati) se; z dvojnim acc.: hos secum milites Ci., comitem ed. aliquem H. s seboj vzeti. Kam? aliquem huc foras Pl., se ed. foras Ter. oditi, quos educere in provinciam non potuit Ci., ed. aliquem secum rus Ci., ed. in agros … iumenta canesque H. na lov voditi, aliquem in cubiculum Suet. Od kod? exercitum castris (abl.) Ci., C.; s praep: uxorem ab domo secum Ci., aliquem de senatu Ci., aliquem e custodia Ci., aliquem ex urbe L., equos ex Italia L. izvažati, gregem e navi Suet. izkrcati.

2. occ.
a) voj.: (četam, vojski) veleti odriniti, odpraviti se, vzdigniti se, odkorakati: copias educunt Pl., ed. exercitum citra Rubiconem Ci., exercitum ex Syria Ci., exercitum in expeditionem Ci., e castris duas legiones C., legiones ex hibernis C., cohortes ex urbe C., copias in aciem N., ex navibus copias N. izkrcati, Numidas equites … expeditos educit S., ed. pubem castris V.; o poveljniku samem z neizraženim obj.: si (Caesar) maturius ex hibernis educeret C. ko bi … odrinil, Tullus … in aciem educit L., Ap. Claudius … tribus simul portis eduxit L.
b) (ladjam, ladjevju) odjadrati (odpluti) veleti: naves ex portu C., classem portu Plin., pinus educta navalibus O.
c) jur.: (obtoženca) pred sodišče (pred sodnika) postaviti, gnati, pozvati: Q., domum, ad istum in ius eductus est Ci., Sthenium statim educunt Ci., is quidem eductus ad consules Ci.; na kaznovanje odvesti: tintinnaculos vos voltis educi viros Pl.
č) (vodo) napeljevati, spelj(ev)ati: lacus ita eductus, ut … Ci. voda iz jezera tako spuščena, da … , ed. aquam in fossas Plin. ali in fundum Icti.
d) (stavbe) naprej pomakniti: turrem in extremam navem T., moles, quam eductam in Rhenum retulimus T.

— III.

1. „speljati“ = zgraditi, sezidati: molem V., aram caelo (dat. = do neba) V., caelo educitur ara Sil., sub astra educta turris V., moenia educta caminis Cyclopum V. sezidano iz železa iz delavnic Kiklopov, instar montium eductae pyramides T., ed. pyram Sil.; pesn.: (signa aulaeorum) placido educta tenore tota patent O. ki se počasi dvigajo (vzdigujejo), quae me … superas eduxit … sub auras O. ki me je povzdignila, animumque moresque aureos educit in astra H. kuje v zvezde = poveličuje.

2. pren.
a) (= ēducāre) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati), odgojiti (odgajati): Cu., Col., Iuv., Sil. idr., istam eduxi meae domi Pl., ed. aliquem a parvulo Ter., aliquem bene et pudice Ter., hic (pullus) ita eductus Varr., qui istius domi erat eductus Ci., ed. natos, parvos fetus V., Virbius eductus umentia circum litora V., quem tibi coniux educet silvis regem V., an me in praetorio patris … prope natum, certe eductum, … cum semenstri hoc conferam duce L., eductus in contubernio legionum T. ali Cassius … severā patris disciplinā eductus T. vzgojen v … ; pesn.: aura distinctos educit verna colores Cat.
b) (čas) preživeti, prebiti: ed. pios annos Pr., dena saecula Sen. ph., nimbos Val. Fl., adloquiis ludoque educite noctem Val. Fl., insomnem ludo ed. noctem Stat., sub hiberno somnos ed. caelo Sil.

efekt [é] moški spol (-a …) der Effekt, -effekt (tople grede Treibhauseffekt, Dopplerjev Dopplereffekt, Faradayev Faraday-Effekt, svetlobni Lichteffekt, Thomsonov Thomson-Effekt, tunelski Tunneleffekt, Tyndallov Tyndalleffekt, vizualni Schaueffekt, zaključni [Schlußeffekt] Schlusseffekt, Zeemanov Zeeman-Effekt); (učinek) die Wirkung, -wirkung; (vtis) der Eindruck; (rezultat) das Endergebnis
sredstvo za dosego efektov das Effektmittel
zvočni efekt der Klangeffekt, die Klangwirkung, posnetek: die Effektaufnahme, zvok der Effektton
zakon efekta das Effektgesetz
lov za efekti die Effekthascherei
brez efekta effektlos

efékt effect

brez efékta effectless
svetlobni efékt light effect
zvočni efékt sound effect
lov za efékti staginess
to ni imelo nobenega efékta nanj it was of no effect (ali it had no effect) on him
vsak efékt ima svoj vzrok every effect has its cause
napraviti (svoj) efékt to take effect

effect¹ [ifékt] samostalnik
posledica, učinek, namen, cilj; uspeh; dejstvo; izvršitev, realizacija; korist; vsebina (pisma); produktivnost
množina vrednostni papirji, premoženje

to bring to effect, to carry into effect izvajati, uveljaviti, uresničiti
to give effect to s.th. uveljaviti kaj
in effect dejansko, v bistvu
of no effect neučinkovit, jalov
no effects brez kritja (ček)
to the same effect v istem smislu
personal effects osebne premičnine
to take effect obnesti se
to this effect v tem smislu
to some effect še kar, precej
colour effects kombinacija barv
to that effect za to
to good effect uspešno
with telling effect nedvoumno, jasno, učinkovito, uspešno
without effect zaman; neučinkovit

effet [efɛ] masculin učinek, efekt; izid, rezultat; posledica; uspeh; vtis; izvedba, uresničenje; dejanje, delo; namen, smoter; commerce menica, vrednostni papir; technique delovni učinek, storitev; pluriel obleke, stvari; prtljaga; blago; imetje, premičnine

à effet učinkovit, efekten
à l'effet (juridique) z namenom (de vendre prodaje)
à, pour cet effet v ta namen
avec effet de z veljavnostjo od
en effet dejansko; kajti; vsekakor, seveda
par l'effet de zaradi
sans effet neučinkovit, brez učinka
sous l'effet de pod učinkom
effets civils, militaires civilna, vojaška obleka
effet curatif zdravilen učinek
effet à courte échéance kratkoročna menica
effet de l'ensemble splošen vtis
effet final končni učinek, rezultat
effets immobiliers nepremičnine
effet au porteur menica, ki se glasi na imetnika
effet non provisionné nepokrita menica
effets publics državni papirji
effet rétroactif, (juridique) retroaktivna moč
effet à vue menica na pokaz
avoir de l'effet sur les résultats vplivati na izid, na rezultate
couper son effet à quelqu'un zmesti, zbegati koga
déclarer sans effet razveljaviti
émettre un effet izstaviti menico
faire de l'effet učinkovati, biti učin kovit
faire son effet zbuditi pozornost, učinkovati
faire à quelqu'un l'effet de ... zdeti se komu kot ...
il me fait l'effet d'un garçon sérieux dela mi vtis resnega fanta
faire, produire un bon effet delati, napraviti dober vtis
honorer un effet plačati menico
manquer, rater son effet zgrešiti svoj učinek
mettre à effet, en effet uresničiti
mettre de vieux effets pour travailler au jardin obleči staro obleko za delo na vrtu
prendre effet začeti učinkovati ali veljati
viser à l'effet misliti na učinek
il n'y a point effet sans cause ni učinka brez vzroka
à petite cause grand effet majhen vzrok velik učinek

efflō -āre -āvī -ātum izpihniti (izpihovati), ven pihati, (iz)puhati, (iz)bruhati, (iz)bljuvati, (iz)sipati

1. trans.: Q., bestiolae efflantur Varr., ubi … sol … suos efflavit … ignīs Lucr., lucem elatis naribus efflant (solis equi) V., Aetnaeos efflantem (Chimaeram) faucibus ignīs V., quos (ignes) ore et naribus efflant (quadrupedes) O., Vulcanum naribus efflant O., (delphines) mare (morsko vodo) naribus efflant O., dum loquitur, vernas efflat ab ore rosas O. diha iz ust rožno vonjavo, efflare candentes lapides Luc., pulverem Plin.; (pogosto o umirajočih) = izdihniti (izdihovati): animam efflare Pl., Varr., Ci., N., Suet., efflare extremum halitum Ci. poet., vitam Ci., vitam in nubila Sil., extremum spiritum Aug.; brez določila: abicit efflantem (serpentem) V.; occ.
a) moriens Brutum efflavit Fl. umirajoč (z zadnjim dihom) je izgovoril, efflantes plagae Stat. ki povzročajo, da človek izdihne dušo.
b) izhlapeti (izhlapevati): colorem Lucr. izgubiti, vina somno Stat.

2. redko intr. = izbruhniti, švigniti iz … , izpuhte(va)ti: Ven., modis quibus … flamma foras vastis Aetnae fornacibus efflet Lucr., efflat anhelo ore vapor Stat.

effort [efɔr] masculin napor, trud, prizadevanje; poskus

faire des efforts prizadevati si
faire tous ses efforts napeti vse sile
ne reculer devant aucun effort nobenega truda se ne ustrašiti
être soumis à des efforts contraires (figuré) biti izpostavljen nasprotujočim si vplivom
faire un effort désespéré obupno si prizadevati
se donner, attraper un effort (familier) pretegniti se, dobiti kilo
faire un effort sur soi-même (figuré) skupaj se vzeti
sans effort brez truda
effort intellectuel umski napor
un partisan du moindre effort pristaš manjšega napora, lenuh
faire un grand effort zelo se truditi

égard [egar] masculin ozir; obzir, spoštovanje

à cet égard v tem oziru, v tem pogledu
à tous (les) égards v vsakem pogledu ali oziru
à beaucoup, à maints égards v mnogih ozirih
à l'égard de v pogledu, gledé, kar zadeva
à mon égard kar se mene tiče, glede mene; do mene
on a fait une exception à son égard za njega so naredili izjemo
eu égard à z ozirom na, gledé na, upoštevajoč
par égard à, pour gledé na, z ozirom na, zaradi
sans égard pour ne oziraje se na, brez ozira na, ne gledé na
manque masculin d'égards brezobzirnost
plein d'égards zelo obziren
avoir égard à quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
il faut avoir égard aux circonstances upoštevati je treba okoliščine
avoir des égards pour obzirno, spoštljivo s kom ravnati, izkazovati komu pozornost
manquer d'égards envers quelqu'un ne kazati dovolj spoštovanja do koga
manquer aux égards pregrešiti se zoper lepo vedenje

egēns² -entis (adj. pt. pr. glag. egēre) potreben, siromašen, reven, ubog: Pl., Aug., locupletes ex egentibus fecerat C., in agris habet dilectum egentium C. siromakov, qui in sua re fuisset egentissimus Ci., egentissimus quisque S., egens Libyae deserta peragro V., eiectum litore, egentem excepi V.; z objektnim gen. (v sl. s predlogom „brez“): Pl., Corn., Tert., externae opis egens Cu., exsul atque omnium honestarum rerum egens S., lucis egens aër O. ki je brez … , rationis egens O. nespameten, insulae cultorum egentes L. neobljudeni, animi nil magnae laudis egentes V. ljudje, ki ne hrepene po slavi, animus deliciarum egens H. hrepeneč po …

ēgestiō -ōnis, f (ēgerere) iznašanje, odnašanje, iztrebljanje: cadaverum et ruderum Suet., publicarum opum Plin. iun.; brez določila: Suet.

ejemplar vzoren, zgleden, eksemplaričen, poučen

castigo ejemplar zastrašilna kazen
ejemplar m zgled, vzor; primer; primerek, izvod
ejemplar gratuito, ejemplar de regalo, ejemplar libre, ejemplar gratis prost (brezplačen) izvod
sin ejemplar brez primera, nezaslišan

ēlonginquō -āre (ē in longinquus) oddaljiti se; z acc. se in brez njega: Ambr.

embalaža samostalnik
1. (material za shranjevanje) ▸ csomagolás, csomagolóanyag, göngyöleg, kiszerelésPovezane iztočnice: jajčna embalaža

2. (zunanja podoba) ▸ külcsín, külsőség, csomagolásNeki kritik je zapisal, da je bil koncert samo embalaža brez prave vsebine. ▸ Egy kritikus azt írta a koncertről, hogy csak tartalom nélküli üres csomagolás volt.
Da bi bil film dobro blago za prodajo, mora imeti nekakšno vsebino in ni ga dovolj samo zaviti v lepo embalažo. ▸ Ahhoz, hogy jól el lehessen adni a filmet, tartalmasnak kell lennie, nem elendő csak a szép csomagolás.
Lili zgolj lepi moški ne zanimajo, saj ima raje kvalitetno vsebino kot lepo embalažo. ▸ Lilit nem érdeklik a csupán szép férfiak, mivel a belbecset részesíti előnyben a külcsínnel szemben.