Franja

sartrīx -īcis, f (fem. k sartor¹) = sarcinātrīx krojačica, krpačica, krpalka: CAEL., FR.

sās = suās, gl. opombo k suus.

sat-agitō -āre (frequ. k sat-agere) dosti opravka (posla) imeti, dati si dosti opraviti, imeti dosti opraviti s čim (z gen.): satagitas tu rerum tuarum PL.

satō -āre -āvī (frequ. k serō²) posevati, sejati: AUG.

say^*1 [séi]

1. prehodni glagol
reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
pogovorno domnevati, vzeti (da...)

2. neprehodni glagol
govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano

so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
sad to say obžalovanja vredno, žal
I say! slišiš! čuj!, hej!
I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
it is hard to say težko je reči
it is said, they say govori se, pravijo
he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
let us say recimo
(let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
period of say 10 years doba recimo 10 let
a country, say India dežela kot (npr.) Indija
that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
what do you say to that? kaj pravite k temu?
to say a good word for reči dobro besedo za
to say Mass cerkev brati mašo
to say no more da ne rečem(o) nič več
to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
to say one's prayers opraviti svoje molitve
to say yes reči da, odobriti
to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
to hear say slišati govoriti
what I say is... po mojem mišljenju
when all is said and done skratka, konec koncev
to say the word povedati (reči) geslo
so to say tako rekoč

scale¹ [skéil]

1. samostalnik
glasba lestvica, skala
figurativno lestvica (družbena itd.); stopnja; merilo, mera; razmerje; obseg; številčni sestav

at a scale of 1 inch to 1 mile v merilu (razmerju) 1 cola: 1 milja
in (to) scale po merilu
on a large (small) scale v velikem (majhnem) obsegu
on a scale ekonomija ob različnih tečajnih vrednostih
scale of duties carinska tabela
scale of salaries plačilna lestvica
a scale to success lestev k uspehu
large-scale map zemljevid v velikem merilu
reduced(enlarged) scale zmanjšano (povečano) merilo
social scale družbena stopnja
to live on a large scale razkošno živeti
to play (to sing, to run over) one's scale glasba vaditi skale, vaditi prste za instrument ali glas za petje
to sink in the scale zdrkniti navzdol na lestvi, v nivoju

2. prehodni glagol
(s)plezati, povzpeti se (z lestvijo figurativno)
vzpenjati se (na); določiti (merilo); dvigniti (cene)
vojska napasti, jurišati z lestvami (na trdnjavsko obzidje); risati merilo

to scale down znižati (mezde, plače)
to scale up povišati (cene)
neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se

to scale down upasti, pasti
to scale up kvišku plezati, dvigati se

scheren² (scherte ...) sich scheren an einen Ort: pobrati se, izginiti; sich scheren um brigati se, zmeniti se za; Scher dich zum Kuckuck/Teufel! Pojdi k vragu!

schicken¹

1. (senden) poslati (jemandem komu, an komu/na kaj, nach po, zu k); zum Teufel schicken poslati k vragu

2. sich schicken (sich beeilen) pohiteti, podvizati se

Schlüssel, der, (-s, -) ključ (zu za/k) (tudi figurativ); šifra

schmiegen: sich schmiegen an prilegati se (čemu); Mensch: stisniti se k; ein Dorf an den Berg: stiskati se k

schreiten (schritt, geschritten) korakati, hoditi; schreiten zu figurativ prehajati k, začeti z, začenjati z

scīscitō -āre (–) -ātus (intens. k scīscō) poizvedeti (poizvedovati), povprašati (povpraševati), vprašati (vpraševati), spraševati: PL., AUG., AMM. pogosto kot dep. scīscitor -ārī -ātus sum skušati izvedeti, poizvedovati, povpraševati po čem, spraševati, raziskovati, proučevati, iskati, odkrivati, izsledovati; abs.: Q., GELL. idr., elicuit comiter sciscitando, ut fateretur L., Epicharis quaedam, incertum, quonam modo sciscitata T. kako da je bila poizvedela, od kod da je bila vedela za to; sciscitare aliquid: PETR., GELL. idr., consulis voluntatem L., imperia ducum, alicuius consilium T., cura diversa (kaj da se godi na sovražni strani) sciscitandi T.; sciscitare aliquid ex aliquos skušati izvedeti kaj od koga, povpraševati koga za kaj, spraševati koga o čem: Epicuri ex Velleio sciscitabar sententiam CI.; z de glede, zaradi, zavoljo koga, česa: de uno quoque nostrum sciscitantur omnes CI., sciscitare de victoria CI.; sciscitare aliquem vprašati (vpraševati) koga: sciscitatum deos descendunt L., ut singulos sciscitaretur SUET.; z odvisnim vprašanjem: TER., PETR., SUET. idr., timens sciscitari, uter Porsinna esset L., ut respiceret Burrum et sciscitaretur, an militi imperanda caedes esset T., ab utroque ... sciscitor, cur mundi aedificatores repente exstiterint CI., de Domitio sciscitare, ubi sit, quid cogitet CI. EP.

scīscō -ere, scīvī, scītum (incoh. k sciō)

I. skušati izvedeti, poizvedeti (poizvedovati): AFR. FR., PAC. FR., ut sciscam, quid velint ACC. AP. NON., ut sciscam, quid velit PL. –

II. metaf.

1. kot publicistični t. t.
a) (o narodu, ljudstvu) odločiti (odločati, odločevati), odrediti (odrejati), vele(va)ti, ukaz(ov)ati, zaukazati (zaukazovati), skleniti (sklepati), dovoliti (dovoljevati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjati, potrjevati): PL. idr., consules populum iure rogaverunt populusque iure scivit CI., quae scisceret plebes aut quae populus iuberet CI.; s finalnim stavkom: tribunus plebis ... plebem rogavit plebesque scivit, ut cum sociis ... pecuniae creditae ius idem quod cum civibus Romanis esset L., Athenienses sciverunt, ut Aeginetis pollices praeciderentur CI., scivere gentis suae more, ne aut pedes venaretur aut ... CU.; z ACI: solem concedere nocti sciscant imbelles SIL.
b) (o posamezniku na ljudski skupščini) odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), glasovati za kaj: primus scivit legem CI., plebis aliquanto eam (sc. rogationem) cupidius scivit L., in lege aut rogatione sciscenda CI.

2. izvedeti, imeti vedenje, poznati, vedeti: ut illi id factum sciscerent PL., quom se excucurrisse illuc frustra sciverit PL., hunc inimicum quia esse sciverunt mihi PL., quae ego scivi ut scires curavi omnia PL. – Od tod adj. pt. pf. scītus 3, adv. -ē

1. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, pameten, prebrisan, premeten: ad eam rem usust hominem astutum, doctum, scitum et callidum PL., non sum scitior, quae hos rogem PL., scitus convivator L. spreten, pomljiv, scita mulier GELL.; z gen.: Nessus scitus vadorum O., Thalia lyrae scita O., pugnandi scitus Q.; z inf.: scitus accendere corda SIL.

2. (o stvareh)
a) pameten, umet(el)en, okusen, fin, prefinjen, rafiniran, izostren, izbran, dovtipen, bister, prodoren, duhovit, prikladen, primeren, ustrezen, pristoječ, dostojen: sermo CI., scitum est ... illud Catonis (sc. dictum) CI. pameten, scitum Passieni oratoris dictum T., scitumque est Schytarum legati (sc. dictum) PLIN. dovtipen, scita vox GELL., oratio optima et scitissima PL., scita nox PL., scite loqui L., capella scite facta CI., scite exornare convivium S. okusno, scite coli L. okusno se oblačiti, scite magis quam probe T. finej(š)e (duhovitej(š)e) kot moralno (nravno), fino, a nemoralno (nenravno), versus scite factus GELL. domišljeno, domiselno; scitum est z inf. pametno je, pametna misel je, pametna (dobra) ideja (zamisel, domislica) je, pameten domislek je: scitum est periculum ex aliis facere TER., scitum est causam conferre in tempus CI.
b) čeden, ličen, mičen, (pre)lep, zal, prikupen, bešter: satis scitum filium mulieris PL., puer TER., satis scita est TER., Iphis PETR., mulierculae formae scitioris LAMP.; subst. pt. pf. scītum -ī, n

1. odredba, sklep, določba, odločba, odločitev: PLIN., ARN., PRUD., FEST. idr. populi scitum CI., N. idr. ali scitum populi L., plebis scitum CI. idr. ali plēbiscītum -ī (= plēbī (gen.) scītum) ukrep, sklep plebsa (plebejcev, navadnega ljudstva), ljudski sklep (naspr. senatūs consultum): CI. idr., scitum plebis L., nulla de eo pupuli scita ... reperiri T.; pogosto kot ixpt. populiscitum, plebiscitum, plebe͡iscitum; v besedni igri: plebis scitum non est scitius PL.; sacra pontificis scitis subiecit L., scita aliorum (= decemvirorum) L., Ctesiphon scitum fecit CI., scita ac iussa nostra (= populi Romani) CI.

2. metaf. filozofski (modroslovski, modroslovni) nauk, filozofsko (modroslovno, učno) pravilo, načelo ipd. (klas. decretum, placitum, dogma = gr. δόγμα): nobis decreta licet appelare vel scita vel placita SEN. PH.

scrautum (indoev. kor. *sqreu-d(h)-, *sqreu-t-, razširjen iz kor. *sq(e)reu- (sor. s kor. *sqer; prim. scortum, secō) razrezati (razrezavati), zlomiti, streti; prim. skr. carvati tre, žveči, cūrṇam prah, moka, lat. scrōtum, scrūtillus, scrūta, scrūtārī, lit. skraudùs lomen, krhek, skrausti, postati hrapav; k temu še iz istega kor., razširjenega s -p-, lat. scrūpus, scrūpulus, scrīpulum, scrūpeus) usnjen tok, usnjena vrečica za puščice = pelliceum, in quo sagittae reconduntur, appellatum ab eadem causa quā scortum P. F.

screw up prehodni glagol
priviti (tudi figurativno)
pričvrstiti

to screw up the door zapreti vrata (zlasti za šalo)
to screw up one's courage opogumiti se
to screw (up) one's eyes zavijati oči, mežikati
to screw up one's mouth namrdniti se
to screw up prices navi(ja)ti cene (navzgor)
to screw up a string naviti, napeti struno
the management wants screw uping up upravljanje je treba poostriti
to screw o.s. up (to) prisiliti se (k)

scrīptitō -āre -āvī -ātum (dvojni frequ. k scrībere preko scrīptāre)

1. pisati: in palmarum foliis primo scriptitatum est PLIN.

2. prav pogosto pisati komu, pis(me)no sporočati: AMM., ARN. idr., haec et si quid aliud ad me scribas velim vel potius scriptites CI. EP., scriptitare Othoni T., ad Primum ... media scriptitabat T.

3. pisati, pisariti, zapisovati: scriptitavit orationes multas CI., Graeci ... sic initio scriptitarunt CI., talia scriptitasse PLIN. IUN., in deos convicia potius quam eis dignum aliquid scriptitasse AUG., ea, quae scriptitantur legibus humano consilio promulgatis AUG.

scrīpturiō -īre (desid. k scrībere) rad pisati, imeti veselje do pisanja: SID.

scrūtātrīx -īcis, f (fem. k scrūtātor) preiskovalka, raziskovalka, pregledovalka, izsledovalka, zasledovalka, poizvedovalka, iskalka: ECCL.

sculptor -ōris, m (sculpere) kamnosek, kamnorezec, kamnorezbar, podobar, kipar: opere sculptoris et caelaturā gemmarii VULG., marmorum CASS., gemmarum sculptores ISID.

Opomba: Pogosto kot soobl. k scalptor.