Franja

vir, virī, gen. pl. (pesn.) tudi virûm, m (prim. skr. vīráḥ mož, umbr. viro, viero = lat. viros, got. waír = stvnem. wer = lit. výras mož)

I.

1. mož, moški (naspr. femina, mulier): Pl., Ter. idr., mulier inciderat in viros Ci., de viro factus femina O., ambiguus modo vir, modo femina O., linguā vir mulierque fave Tib., mulier coniuncta viro Lucr.

2. mož, odrasel moški (naspr. puer): littera communis mediis pueroque viroque inscripta est foliis O., neque eos (sc. pueros) prius in urbem redire, quam viri facti essent, statuit Iust., cum essem parvulus, loquebar ut parvulus … , quando autem factus sum vir, evacuavi, quae erant parvuli Vulg.

3. (zakonski) mož = soprog (naspr. uxor): Pl., H., Petr., Suet. idr., mi vir Ter., meum virum abs te exire video Ter., hic est enim vultus semper idem, quem dicitur Xanthippe praedicare solita in viro suo fuisse Ci., ea (sc. Tullia) secretis viri alieni adsuefacta sermonibus nullis verborum contumeliis parcere de viro ad fratrem, de sorore ad virum L., matura viro filia V., virque sit alterius O., vir et uxor Val. Max., Icti. zakonska (du.); vir = priležnik, ljubimec, prešuštnik, sramodejec: vir tuus Ci., si eius (ljubimec) vir Catilina revixisset Ci.; o živalih: vir gregis ipse caper V., virque paterque gregis (= caper) O. (prim.: de grege nunc tibi vir, nunc de grege natus habendus O. (Metamorph. 1, 660), viri capellarum Mart.

4. mož (glede na svoje vrline), moški, možak: Ter., Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.), Suet., Iust. idr., (sc. Marius) tulit dolorem ut vir (stanovitno, kakor mož) et ut homo maiorem fere sine causa noluit Ci., te virum praebeas Ci., si vir es O., Mart., si vos viri estis L., si quid in Flacco viri est, non feret H., siquis male vir quaerit habere virum O. nemoški, nemožak; pogosto s častilnimi atrib.: vir bonus, constans Ci., vir fortis C., sanctus S., clarus S., N., clarissimus, fortissimus, summus viri optimi Ci.; v obscenem pomenu: si vir es Ap.; kot oblastniški naziv: tres viri (tresviri), decem viri (decemviri), s partitivnim gen. triumvir(i), duumviri; gl. ustrezne besede.

5. (z izrazito poudarjalnim pomenom nam. pron. is ali ille) mož = on: auctoritas viri moverat L., hae tantae viri virtutes L.

6. (kot voj. t.t.) mož = vojak, borec, bojevnik, bojnik; v pl. tudi = možje, ljudje: dispertiti viri Pl., corpore fortissimorum virorum L., concurrunt: haeret pede pes densusque viro vir V., seque viro vir contulit V., (sc. equus) arma virumque ferens V. konjenika, armis virisque Cu.; pesn. = junak: arma virumque cano V., ubi illi viri essent L.; occ. v pl. pešci, pehota, peštvo: omnem ripam equites virique obtinentes L., rates … , in quibus equi virique traicerentur L., equis, armis, viris locupletavit Africam N., magna voce trahens equitemque virosque Sil., passim turmaeque virique Petr.; preg.: equis virisque L. ali viris equisque Ci. ali equis viris Ci. ep. „s konji in možmi na vso moč“.

7. posamezni mož, posameznik, poedinec: vir virum legit Suet. vsak si izbere (izvoli) svojega moža (pri volitvah senatorjev), nulli viri vocantur (pri vojaškem naboru) Ci., cum vir virum legisset (za soborca (vštričnika), zaščitnika v boju) L., legitque virum vir (za nasprotnika v boju) V., vir unus cum viro congrediendo (kot nasprotnikom) L.; metaf. sarkast.: nisi ut virum a viro lectum esse diceres Ci. (Pro Milone 21).

8. nasploh mož = človek: Marius rusticanus vir (človek), sed plane vir (pravi možak, pravi korenjak) Ci., vir iniustus O., arma viri, nefandi viri munimenta V., ipse viro levari vincla iubet V., vir mendax V., violenta viri vis Lucr.; v pl. možje, pogosto = ljudje: Oenotri coluere viri V., viri ambigui (= Kentavri) O., viri turpissimi S., pars Numidiae … , agro virisque opulentior S., per ora virûm Enn., haec … virûm in ora diffundit V., clangorque virûm stridorque rudentum V., mons … armenta virosque involvens secum V., flumina … pecudesque virosque … rapiunt O., vis ut nulla virûm, non ipsi excindere ferro caelicolae valeant V. —

II. meton. moškost, moštvo, možatost, moška moč, rodilna moč, rodilnost, zrelost, doraslost: membra sine viro Cat. iuventus exsecta virum Lucan.

virtue [və́:tju, -ču:] samostalnik
krepost, vrlina, čednost, odlika
figurativno čistost, nedolžnost, neoporečnost; dobra lastnost; sposobnost; vrlost; prednost, visoka vrednost; delovanje, učinkovitost, uspeh
zastarelo pogum, duh (moža)

without virtue brezuspešno, brez učinka
by virtue of s pomočjo; na temelju (česa)
in virtue of zaradi, na temelju
in virtue whereof na temelju česar
a woman of virtue krepostna žena
a lady of easy virtue lahkomiselna, nekrepostna žena
patience is a virtue potrpežljivost je vrlina
virtue is its own reward krepost je sama sebi nagrada
to make virtue of necessity iz sile (nuje) napraviti vrlino

virtūs -ūtis, f (vir; prim. senec-tus, iuven-tus; o telesnih in duševnih vrlinah, ki odlikujejo može; prim.: appellata est ex viro virtus; viri autem maxime propria est fortitudo Ci.)

1. moškost, moštvo, možatost, izvrstnost: negavit id suae virtuti convenire N., virtute regnum est adeptus N., magnos homines virtute dolores superare O. (po) moško zatreti; pesn. za opis osebe (prim. ἱερὴ ἲς Τηλεμάχοιο Hom.): Aeneïa virtus Iunonem veteres finire coëgerat iras O., virtus Scipiadae H. možati Scipion; meton.: exigui numero, sed bello vivida virtus V. moštvo (= možje).

2. occ.
a) moč, sila, jakost, krepkost: manuum virtute relatus balteus O. od močne roke (Herkula), inferior virtute meas devertor ad artes O.; metaf. o živalih in neživih subj.: virtus equi Ci., mercis Pl. ali navium L. izvrstnost, ferri Iust., herbarum O., neque virtus in frondibus ulla est O.
b) hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo, pogumnost, stanovitnost, odločnost: virtus militaris, rei militaris, bellandi Ci., pristinae virtutis memoria Ci., virtus exercitūs N., virtute militum devincere hostium exercitūs N., quondam etiam virtus etiam virtus redit in praecordia V., dolus an virtus, quis in hoste requirat? V., vis ac virtus L., nec cuiquam accedere virtus V. nihče nima poguma, opinio virtutis N. ker so ga imeli za pogumnega, cum urbanas res virtute Cn. Pompei commodiorem in statum pervenisse intellegeret C. z odločnostjo; v negativnem pomenu: virtus iniqua Stat.
c) vrlost, vrlina, dobra (izvrstna) lastnost, odlika, izvrstnost: summa virtus ponitur in sapientia N., crevit laude virtutum N., virtutes vitia nequabant L., virtutibus lenioribus erat ornatus: modestia, temperantia, iustitia Ci., virtutes corporis, oratoriae virtutes Ci., animi virtutes N. notranje (duševne, duhovne) vrline.
d) čednost, krepost, čednostnost, krepostnost, vrlina, nravna popolnost, nravnost, moralnost, morala, (visoka) moralna vrednota, (nravna, moralna) neoporečnost (brezgrajnost): virtus est animi habitus naturae atque rationi consentaneus Ci., insidet in optimo quoque virtus Ci., honesta in virtute ponuntur Ci., omnia praeter virtutem caduca sunt S., aliquem revocare ad virtutem a perdita luxuria N., vellem … errari nomen virtus posuisset honestum H. običajni nazor (običajne predstave) o nravnosti.

3. pooseb. Virtūs -ūtis, f Vírtus = Krepost, boginja kreposti: vides Virtutis templum Ci., cum (sc. M. Marcellus) bello Gallico (l. 222) ad Clastidium aedem Honori et Virtuti vovisset L., aedem Virtutis eo anno ad portam Capenam M. Marcellus dedicavit L.

4. meton. pl. virtutes moška dejanja (dela, čini, dosežki), izvrstna dejanja (dela, čini, dosežki), hrabra dejanja (dela, čini, dosežki), junaška dejanja (dela, čini, dosežki): memor pristinarum virtutum venenum … sumpsit N., virtutibus eluxit N., virtutes virique V. možje in njihova izvrstna dejanja, ne se mulier extra virtutem cogitationes extraque bellorum casus putet T.; occ.
a) zasluga: obtrectatio virtutum N., huius vitia ineuntis adulescentiae magnis sunt emendata virtutibus N.; od tod virtute alicuius Pl. = s pomočjo koga, po posredovanju koga.
b) moška slava: dubitabimus adhuc virtute extendere vires? V.

Opomba: Star. dat. sg. virtute: Luc.; gen. pl. tudi virtutium: Ap., Paul. Nol., Iul. Val.

virus samostalnik
1. (povzročitelj bolezni) ▸ vírusGripo povzroča virus, ki okuži dihalni sistem, nos, grlo in pljuča. ▸ A légzőszerveket, az orrot, a torkot és a tüdőt megfertőző vírus okozza az influenzát.

2. (v računalništvu) ▸ vírus, számítógépes vírusKo je virus okužil en računalnik v omrežju, se je samodejno začel širiti na druge, ki so bili povezani v isto omrežje. ▸ Amikor a vírus megfertőz egy számítógépet a hálózatban, automatikusan átterjed a többi, ugyanabba a hálózatba csatolt gépre is.
Povezane iztočnice: izsiljevalski virus

3. (hitro rastoč trend) ▸ vírus, trend
Med delavkami razsaja virus bolniških izostankov z dela. ▸ A dolgozók között terjed a betegség miatti, a munkából való távolmaradás vírusa.
Opažam, da ko se v dvorani vzpostavi ta energija, ta virus smeha, se zgodi nekaj fantastičnega. ▸ kontrastivno zanimivo Megfigyeléseim szerint amikor a csarnokban felszabadul ez az energia, felharsan a nevetés, valami fantasztikus megy végbe.
Virus socialnega nezadovoljstva na Kosovu je zelo nevaren. ▸ Nagyon veszélyes a társadalmi elégedetlenség vírusa Koszovóban.

vis, acc. vĭm, abl. vī, pl. vīrēs (iz *vīsēs), vīrium, vīribus, f (indoev. kor. *u̯ei- biti krepek, biti močan, ki je morda identičen kor. *u̯ei(ā)- iti za čim, močno se gnati za čim; prim. skr. váyaḥ življenjska moč, mladostna moč, mladostna doba, vīḍúḥ trden, gr. ἴς, pl. ἶνες [iz *Ƒῑ́σ-νες] kita, moč, (Ƒ) ἶφι močno, z močjo, s silo, ἴφιος močen, lat. via, vēnāri, vir)

I. v sg.

1. moč, sila, jakost: celeritas et vis equorum Ci., magna vis eorum (sc. urorum) et magna velocitas C., magna vis virorum C., vis corporis S., iuvenalis O.; o neživih subj.: Sen. ph. idr., vis atque impetus fluminis C., vis tempestatis C., frigorum Ci., venti et aestūs O., utraque vis (sc. frigoris et caloris) V., vis ignea caeli O., solis Lucr., naturae vim obtinet Ci., vis veneni Ci., morbi L., N. = mali O. hudost, aurea O. zlatotvorna moč, te meae si partem animae rapit maturior vis H. smrt; opisovalno: ruunt equites et odora canum vis V. ostrosledni psi, vis vini Ci. ali meri O. močno vino, flammae vim transire N. silni plamen, močan ogenj.

2. occ. krepkost, odločnost, stanovitnost, krepkovoljnost, kremenitost, pogum, srčnost, neustraš(e)nost: non ea vis animo (sc. est) V., Longam multa vi muniet Albam V.

3. (sovražna) sila, nasilje, nasilstvo, nasilništvo: Pl. idr., vis inimica V., repentina vis N. nasilno dejanje, vis tribunicia L., caeli Plin. slabo vreme, nevreme, naves totae factae ex robore ad quamvis vim … perferendam C. zoper vsako (vsakovrstno) silo, ista quidem vis est (Cezarjev izrek pri:) Suet. to pa je sila (nasilje), vim adhibere Ci. oprijeti se sile, poseči po sili, uporabiti silo, vim facere C., L. storiti (delati) silo, biti nasilen do koga, česa, s silo narediti (delati) kaj, vim facere per fauces portus L. siloma (s silo) prodreti skozi … , vim facere quo minus aliquid fiat Dig. ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), da se kaj ne zgodi (ne bi zgodilo), vim facere in aliquem Ter. = vim alicui facere Ci. ali adferre C., N. ali inferre Ci., L. epit., Suet. storiti (delati, prizade(va)ti) komu silo, biti nasilen do koga, nasilno ravnati s kom, uporabiti (uporabljati) silo proti komu, alicui vim et manus inferre Ci., vi vis illata defenditur Ci., vitae suae vim inferre Vell.; (v obscenem pomenu) vim alicui ferre ali adferre storiti (delati) komu silo = posiliti (posiljevati), s silo oskruniti (oskrunjati) koga: clausae vim tulit O., vis est adlata sorori O., propinquus eius imperatoris interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci.; naspr.: vim pati: vim passa est Phoebe O.; vim parare O. oprije(ma)ti se sile, poseči (posegati) po sili, ad vim descendere C. „ponižati se do sile“, oprije(ma)ti se sile (kot skrajnega sredstva), de vi accusari Ci. tožen biti zaradi nasilja, sine vi O.; vis est z inf.: vis est experire Pl. iz poskusa nastane sila; pogosto per vim Ci., C. po sili; tudi abl. vi Ter., Ci., S., L. s silo, siloma, nasilno, multā, maximā, summā vi Ci. idr. po vsej sili, z vso silo, z največjim naporom, vim vi repellere Ci., fit via vi V., manu ac vi S. z umorom in nasiljem, nec vi nec clam (jur. izraz) Ter., Ci., Dig.; vis (v nasprotju s svobodno voljo) sila, prisila, pritisk: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., vi cogere C., non vi, sed voluntate alicuius L., N. ne prisiljen(o), ampak … , coronam amor civium, non vis expressit N.; vis včasih = stiska, sila, beda, nesreča, smola, starejše hujava: in summa vi versari, vim alicuius defendere Ci.

4. oborožena sila, napad, naskok, naval, nalet: vim hostium sustinere C., vim barbarorum non sustinuerunt N., ab oppidis vim hostium prohibere C., urbem vi (per vim C.) expugnare L. z naskokom, v naskoku, vim parare L. postavljati se v bran z oboroženo silo.

5. metaf.
a) (duševna in nravna) moč, sila, krepkost, čilost, dejavnost, delujočnost, delovanje, aktivnost, učinek, učinkovanje, vpliv, vplivanje, vplivnost: deorum, oratoris, orationis, dicendi, ingenii, conscientiae Ci., eius rei (sc. patriae) tanta vis ac tanta natura Ci., magna vis est in virtutibus Ci., vim magnam habet sanguis paternus Ci., quod ostentum habuit hanc vim, ut … Ci., vis imperii L., consilii N., maximam vim habere ad aliquid C., si qua votis vis est Cu., vis fontis O., vis est in aqua contraria vino O., vis maior Ci., Sen. ph., Col., Plin.
b) (o abstr.) bistvo, jedro, svojstvo, lastnost, značilnost, narava, značaj, pojem, vsebina, obseg, obsežek, pomen, smisel: in quo est omnis vis amicitiae Ci., vis virtutis, nominis, verbi Ci., noverit primum vim, naturam, genera verborum Ci., verbi vim intuentes L., natura atque vis animi Ci., vis et natura divina Ci., eloquentiae vim et naturam explicemus Ci., honesti naturam vimque divisimus Ci., vis et sententia legis Ci., vim formamque villaticae pastionis exponere Varr., cuius (sc. μετωνυμίας) vis est, pro eo, quod dicitur, causam, propter quam dicitur, ponere Q.

6. meton.
a) sila = množina, množica, mnoštvo, obilje, obilica: piscium magna atque altilium vis Luc. fr., vis hominum Pl., servorum Ci., magna (ingens) vis hominum L., magnam vim (sc. hominum) ex equis praecipitavere L., barbarorum maxima vis N., maxima vis auri atque argenti Ci. teža, infinita vis marmoris Ci., vis lacrimarum Ci. potok solza, vis magna iumentorum, telorum, pulveris C.; v pl.: bitumineae rapiunt incendia vires O. grmade, Aetnae vires O. žarečina, lava, magma.
b) evfem. vis genitālis rodilna moč, plodilna moč: struere nidum eique vim genitalem adfundere T. moško seme; pl. vires rodilne moči, plodilne moči = moda ali (du.) modi: Arn., multas vis (gl. opombo spodaj) possidet in se Lucr., sed quasi multae vis (gl. opombo spodaj) unius corporis extant Lucr., veluti castratis viribus Plin. —

II. pl. vīrēs -ium, f

1. telesna moč (telesne moči), telesna sila (telesne sile), moč, močnost, krepkost, jakost, trdnost, čvrstost (naspr. lassitudo): vires adulescentis Ci., militum C., lacertis et viribus pugnare Ci. ali hoc vires nervosque confirmari putant C., me iam sanguis viresque deficiunt C., non viribus aut velocitatibus res magnae geruntur Ci., integris viribus resistere C. s svežimi (čilimi) močmi, corporis viribus aliquem aequiperare N., illi genti inest plus virium quam ingenii N. več telesne kot duševne moči, vires fluunt lassitudine L., eminebat et viribus et specie Cu., solidae stant vires V., validis contorta viribus hasta V., dare (alicui) vires O., Pr. (o)krepiti, (o)jačati, (o)jačiti (koga), resumere vires O. zopet se okrepiti se, zopet se ojačiti, vires equorum O., geminae vires O. (moža in konja).

2. metaf.
a) moči (duha in drugih reči), moč, sila, prodornost: vires oratoris Ci., animi Cu., mentis O., ingenii Q., legum vires O., vires amoris, Gorgoneae O., oleae Ca., herbae sine viribus O., vires austri, fulminis, tormenti O., vires alias aliasque flumina concipiunt O. lastnosti, vires effundite vestras O. mogočno se razlijte, neglecta solent incendia sumere vires H. se navadno okrepi(jo), suae ventis cecidere vires Sen. tr.
b) moč (moči) = zmožnost: pro viribus Ci. po svoji zmožnosti (moči), po svojih zmožnostih (močeh), glede na svoje zmožnosti (moči), supra vires H. preko svojih moči, preko meja zmožnosti, neque suarum esse virium decernere C. da ne zmorejo; pesn. z inf.: nec mihi sunt vires inimicos depellere tectis O. nimam dovolj moči, ne (z)morem.

3. meton. vojna moč, bojne moči, oborožene (bojne, vojaške) sile, vojaške čete, vojska, armada: praeesse … exercitui, ut praeter auctoritatem vires quoque ad coercendum haberet C., concidat et vires Graecia magna suas O., et mihi sunt vires O., Orientis vires V., undique contractis viribus signa cum Papirio conferre L., satis virium ad certamen L., quid abesset virium L., nobis ad auxilium belli exiguae vires V., viribus aequis dimicare Cu., non viribus aequis (sc. certare) V., vis virium L., robur virium L., Cu. jedro vojske, cvet vojske (vojaštva).

Opomba: Gen. sg. vīs: T., Icti.; dat. sg. vī: Auct. b. Afr.; star. nom. pl. vīs: Lucr.; acc. pl. vīs: S. fr., Lucr., Messala ap. Macr.

visible [vízibl] pridevnik (visiblely prislov)
vidljiv, viden; očiten, očividen, jasen; grafično predstavljen; pripravljen ali zmožen sprejeti obisk; (ki je) doma

visible horizon navtika naravno obzorje
visible speech jezikoslovje fonetski znaki (izumiteij A. M. Bell) za vse mogoče govorne glasove
he was visibly afraid vidno je bil prestrašen
my disappointment was visible moje razočaranje je bilo očitno
is he visible today? bi lahko govoril z njim danes?, je (on) doma danes?

vision [vížən]

1. samostalnik
vid, gledanje, pogled, dalekovidnost (tudi politika)
vizija, (nadnaravno) duhovno videnje (npr. prihodnjih dogodkov), sposobnost predvidevanja; prikazen v hipnozi, verski ekstazi, halucinacije, slika fantazije
figurativno slepilo, privid, prikazen; sanjarija

beyond our vision prek našega vida, neviden
a vision of the future vizija prihodnosti
the vision of a poet pesnikova vizija
field of vision vidno polje
it is not within our range of vision ni v našem dogledu
haunted by visions zasledovan od prikazni
she was a vision of delight nudila je očarijiv pogled

2. prehodni glagol
vizionarno doživljati; videti v domišljiji

visóko prislov high; highly

biti visóko cenjen to be highly esteemed
visóko leteti (figurativno, biti častihlepen) to fly high, to aim high, to have high aspirations
visóko nositi glavo (figurativno) to hold (ali to carry) one's head high
sonce je visóko nad obzorjem the sun is high above the horizon
visóko igrati to play high
visóko meriti, ciljati to aim high
visóko péti to sing high

víšek

1. height, the highest (ali culminating) point, climax; heyday

víšek življenja prime of life; zenith; acme; summit; (figurativno) maximum, culmination, critical point, crisis
na víšku moje kariere at the zenith of my career
biti na (svojem) víšku to be at one's zenith (ali height)
doseči víš to reach the zenith, to culminate
biti na víšku svoje moči to be at the peak of one's power
na víšku sezone at the height of the season
to je víšek blaznosti, norosti it is the height of madness
to je pa (že) víš! that's the limit!, that caps everything!, that beats the band!, that takes the cake!, there is nothing to beat it!, can you beat it!,

2. (presežek) surplus, overplus

víši pl surpluses pl
víšek vrednosti surplus value

višínski (of) altitude

višínski rekord altitude (ali height) record, record height
višínska bolezen air sickness, altitude sickness, aeroembolism
višínsko letalo highaltitude plane
višínski polet aeronavtika high-altitude flight
višínska klima mountain climate
višínsko krmilo aeronavtika elevator
višínski (dihalni) kisikov aparat high-altitude oxygen apparatus
višínsko sonce Alpine (ali mountain) sun, (umetno) sunlamp, ultraviolet lamp, quartz lamp
višínska vrtoglavica height vertigo
višínska razlika difference in height
višínska razlika je manj kot 50 čevljev the difference in height is less than 50 feet
višínsko zdravilišče high-altitude health resort, mountain health resort
višínski zrak mountain air

vital [váitl]

1. pridevnik (vitally prislov)
življenjski, življenjsko važen, nujno potreben, vitalen
poetično živ, ki živi; življenjsko nevaren, smrten, poguben, usodepoln
figurativno biten, bitno važen, bistven, glaven, osnoven; odločilen; živahen, vitalen, poln poleta (elana)

vital force, necessity življenjska moč, potreba (nuja)
vital interests življenjsko važni interesi
your help is vital to us vaša pomoč nam je neobhodno potrebna
of vital importance življenske važnosti
a vital mistake usodepolna napaka
vital spirits življenjska energija
vital statistics šaljivo obseg prsi, pasu in bokov pri ženski
a vital wound smrtonosna rana

2. samostalnik
množina vitalni organi (neobhodno potrebni za življenje)
figurativno bistvo; važni sestavni deli

vitamin samostalnik
1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitaminPretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitaminPila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitaminV tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.

vitica samostalnik
1. pogosto v množini (del rastline) ▸ inda, kacs, kocsányFižol se s steblom ovija okoli opore, grah pa se opore oprime z viticami. ▸ A bab szárával felkúszik a támasztékra, míg a zöldborsó kacsokkal kapaszkodik.
Ribez operemo, osušimo in s pomočjo vilic z vitic potrgamo jagode. ▸ A ribizlit megmossuk, megszárítjuk, és villa segítségével eltávolítjuk a szemeket a fürtről.
Povezane iztočnice: stebelna vitica, listna vitica

2. pogosto v množini (o vzorcu) ▸ indaNa dvorišču, tlakovanem s podolgovatimi kamnitimi ploščami je stala ljubka fontana iz umetnega kamna, z izrezljanimi viticami. ▸ A hosszúkás kőlapokkal burkolt udvaron kecses, műkőből készült szökőkút állt, faragott indákkal.Tudi kopalniški elementi so lahko okrašeni z viticami. ▸ A fürdőelemeket is díszíthetik indák.
Čez blede ostanke izvirne antične ornamentike so pozneje z oljem doslikali vitice in rastlinje. ▸ Az eredeti antik díszítés halvány maradványai fölé később olajjal festettek indákat és növényeket.
Zlate inicialke, cvetlične vitice, miniature in drugi okraski so lepoto dragocenih kodeksov še povečevali. ▸ Az arany iniciálék, a virágindák, a miniatűrök és a többi díszítőelem csak tovább fokozták az érdékes kódexek szépségét.

vīvō -ere, vīxī, vīctūrus (iz *gu̯īu̯ō < *gu̯īu̯Hó- živ, indoev. kor. *gu̯ei̯H- (*gu̯eiē-, *gu̯eiā-, *gu̯eiēu-) živeti; prim. skr. jīvati živi, jīvaḥ živ, subst. življenje, jīvakaḥ živeč, gr. βίομαι, βιόω živim, βίος življenje, ζάω [iz *g*—i-ē-] = ζώω [iz *g^u̯i̯-ō] živim, δίαιτα način življenja, lat. vīvus [iz *gu̯īu̯Hós], vīta [*g*—itā], vīvāx, vīvescō, vīvidō, vīvidus, osk. bivus = lat. vīvī, sl. živeti, živ, život, življenje, žitje, žito, žir, lit. gyvenù živim, gývas živ, gyvatà življenje, got. qius = stvnem. quëk, quëh živ, srednjevisokonem. quicken = nem. erquicken, nem. Queck pirnica, Quecksilber živo srebro)

1. živeti, biti živ, ostati živ, starejše žiti: Pl., Ter. idr., quoad vivet Ci., vivere ad centesimum annum Ci., vixit ad senectutem N., dicitur eo tempore matrem eius vixisse N. je baje še živela, comperit eum vivere posse Ci. ostati živ, is demum mihi vivere atque frui animā videtur, qui … S., vivere regio more L., in amore iocisque H., vixet (gl. opombo spodaj), cui deus vitam dedisset V., ut viveret! Cu. o da bi živel!; subst. vīventēs -ium, m živi (naspr. mortui): Lact.; z notranjim obj.: mei memineris, dum vitam vivas Pl., vivere vitam duram Ter., vitam tutiorem Ci., vitam, quam tum vivebat Ci.; pesn. pass.: nunc tertia vivitur aetas O.; z acc. extensionis v času: Pl., Ter. idr., nemo enim est tam senex, qui se annum (še eno leto) non putet posse vivere Ci., Lacedaemonii septingentos iam annos unis moribus vivunt Ci., vixi annos bis centum O.; nam. tega acc. pogosto abl.: Plin. idr., triginta annis vixisse Panaetium Ci., vixit annis undetriginta Suet. Posebna rekla:
a) vivere de lucro (gl. lucrum).
b) vivere ex alicuius more Ter. živeti po volji koga, vivere alieno more Ter. živeti po volju druge(ga) (tj. soproge).
c) vixisse (evfem. o umrlih) da je (kdo) živel = da je (zdaj) mrtev = biti mrtev: vixisse nimio satiust (= satius est) quam vivere Pl., modo eum vixisse aiebant Pl.
d) si vivo ali si vivam Kom. če (ako) ostanem živ, pri moji duši (kot grožnja), ita vivam Ci., Sen. ph. kakor res živim, ita vivam, ut (me tua valetudo sollicitat) Ci. tako naj živim, kakor … , ali ne vivam, si … Ci. naj umrem (umrjem), naj poginem, smrt me vzemi (poberi), če … (kot izraz prepričevanja).

2. occ.
a) uživati življenje, dobro živeti: prius quaeso disce, quid sit vivere Ter., vivite ventres Luc. ap. Non., propera te vivere Varr. ap. Non., sed quando vivemus? Ci. ep. kdaj bomo živeli? = kdaj bomo imeli čas?, vivamus, mea Lesbia, atque amemus Cat., cui licet in diem dixisse „vixi“ H., aut vive aut decies … redde deis Mart., sera nimis vita est crastina, vive hodie Mart.; od tod vive, vivite (kot izraz poslavljanja) zdrav bodi (zdravi bodite), zdrav ostani (zdravi ostanite), z bogom (ostani, ostanite), bog te (vas) živi: vive, vale! H., vive valeque! H., vivite, silvae V.
b) (z abl.) živeti ob čem, od česa, živiti se s čim, preživljati se s čim, hraniti se s čim, prehranjevati se s čim: ut sit, quī (abl.) vivat Ter., prius se cortice victuros, quam … C., vivere piscibus Plin., piscibus atque ovis avium, lacte et carne, lacte atque pecore C., herbis, pane, parvo H., alienā misericordiā Ci., rapto S. fr., L., Cu., V., rapto viventes (sc. volucres) Plin. ujede; tudi s praep. ex (zlasti pesn.): vivere in caede et ex caede Ci., ex rapto O.
c) (z načinovnimi določili: z adv., predik. adj., praep. izrazi) živeti, svoje življenje kako preživeti (preživljati), starejše vekováti: libenter vivis Ter., ecquis vivit fortunatior? Ter., miserrime vivere Pl., sic vivitur Ci. ep. tako živim, vivere iucunde, modeste, naturae convenienter Ci., sapienter Ci., H., male Ci., H., laute, luxuriose, liberius N., honeste Cu., bene Kom., H., recte, parcius H., aliter Ci., Sen. ph., Lact., lepidus vivis Pl., vivo miserrimus Ci., si liberae ac pudicae vivere licitum fuisset L., iisdem obnoxios vivere L., vivite fortes! H. bodite možje!, qui fit, ut nemo illā (sc. sorte) contentus vivat H., philosophi non inlecebres vixerunt Gell., vivere pro dignitate N., e natura Ci., in tenui pecunia, in patris luxuria, in maxima celebritate Ci., in litteris Ci. ep. v knjigah, in diem, in horam Ci. iz dneva v dan, iz ure v uro, tjavendan, tjavdan, in diem vivimus Ci. smo brez trdnih načel, vivere in omnibus miseriis contumeliaque Lact., vivere cum timore Ci., sine crimine O.
d) (s cum) skupaj s kom živeti, družiti se kom, občevati s kom, imeti stike s kom, biti v stalnih stikih s kom: cum Pansa vixi in Pompeiano Ci. ep., quibuscum coniunctissime vixerat Ci., cum quo vivebat coniunctissime N., valde familiariter vivere cum aliquo Ci. ep., permulti cum Agrigentinis vivunt ac negotiantur Ci., aliter cum tyranno, aliter cum amico vivitur Ci., cum aequalibus sic vixit, ut … N., secum (= sibi Ter.) vivere Ci. sam zase, le zase živeti, ukvarjati se le sam s sabo.
e) (s krajevnimi določili) kje živeti, (pre)bivati, domovati: Cypri, Syracusis, in Thracia N., Athenis, in urbe H.

3. metaf. o raznih subj.
a) (o rastl., zlasti drevesih) živeti, kazati življenje, biti živ, prije(ma)ti se, koreniniti, ukoreniniti (ukoreninjati) se, zakoreniniti (zakoreninjati) se, rasti: et vivere vitem et mori dicimus Ci. ep., haec (sc. vitem et arborem) dicimus vivere Ci., arborem non vivere Col., firmissimae ad vivendum (sc. sunt) oleae Plin., saepes vivit Varr. živ plot je; (o drugih stvareh) biti živ (tleti, goreti): vivit sub robore stuppa V., bene vivitis ignes O., cinis vivet O., vivens favilla O.; (o slikah) biti zvesto posnet po življenju, biti kakor živ: picturatum opus vivit Cl.
b) (o abstr.) še bivati, držati se, trajati, obstajati, še biti ohranjen: vivit eorum immortalis gloria Ci., huius semper in re publica vivet auctoritas Ci. bo veljal(a), vivit mecum exemplum fidei publicae Ci., vivunt scripta O., alitur vitium vivitque tegendo V., vivit sub pectore vulnus V. še biva.

Opomba: Fut. I vīvēbō: Nov. fr.; fut. II viveritis: It.; sinkop. cj. plpf. vīxet (= vīxisset): V.

vix-dum, adv. (okrepljeni vix; prim. vis) komaj, komaj še (šele), še (šele) komaj, toliko da: Col. idr., haec ego omnia vixdum etiam coetu vestro dimisso comperi Ci., puerum vixdum libertatem, nedum dominationem modice laturum L., cum is vixdum serio adnuisset … consulem … loquenti Gallo caput … percussisse L., vixdum epistulam tuam legeram, cum … Ci. ep., vixdum ad consulem se pervenisse, et (in že) audisse oppidum expugnatum L., vixdum dimidium dixeram, intellexerat Ter. že je bil …

vizíta visit

zdravnik dela vizíte po bolniških sobah the doctor is making his rounds

vlák train

na vláku on a train
z vlákom by train
delavski vlák workpeople's train
jutranji vlák morning train
potniški (brzi, direktni, ekspresni, posebni, izletniški) vlák passenger (fast, through ali direct, express, special ali extra, excursion) train
luksusni vlák de luxe train, Pullman
oklepni vlák armoured train
lokalni vlák local train; ZDA shuttle train
mešani vlák composite passenger and goods train
vlák (jata) rib shoal, school
redni vlák regular (ali scheduled) train
odhajajoči vlák (the) train now starting
vlák ob 4ih the four o'clock train
tovorni vlák goods train
vlák ima zamudo the train is late (ali overdue ali behind time)
vlak ima 10 minut zamude the train is 10 miutes late
dati v promet poseben vlák to run a special train
peljati se z vlákom to go by train, to take the train
s katerim vlákom se boš peljal? which train will you take?
vlák mora priti ob devetih the train is due at nine
vstopiti v vlák to board a train, to get on a train
prestopiti v drug vlák to change
izstopiti iz vláka to alight from a train, to get off a train
odpeljati se, odpotovati z vlákom to leave by train
spremiti koga k odhodu vláka to see someone off
ujeti, priti pravočasno na vlák to catch a train
še ujeti vlák to catch a train in the nick of time
zamuditi vlák to miss a train

vléči to draw, to drag; to pull, to haul; to lug; to trail; to stretch; (mrežo) to trawl; (po blatu) to draggle; (ladjo) to take in tow; (zavlačevati) to protract

vléči se to drag (oneself); to trail; (zaostajati) to straggle; (zavlačevati se) to drag on; (težko hoditi) to trudge
vléči noge za seboj pri hoji to scuff
vléči vrv to haul at a rope
to bo vleklo (figurativno) this will be a point of attraction
vléči koga za nos (figurativno) to make a fool of someone, to lead someone by the nose
vléči na uho (figurativno) to listen to
krilo se ji vleče po tleh her skirt trails on the ground
ta dimnik ne vleče this chimney does not draw
tukaj vleče (je prepih) there is a draught here, it is draughty here
vléči na zeleno (barvo) to incline to green
vléči dreto (smrčati) to snore
prav nič me ne vleče, da bi šel I don't feel the least urge to go
vojna se vleče the war is dragging on

vlóga gledališče part, role, rôle; (v banko) deposit; (prošnja) application; petition; (v igri, vložek) stake

nehvaležna vlóga an ungrateful part
zasedba vlóg gledališče cast
néma vlóga gledališče nonspeaking role, walk-on part
hranilna vlóga savings-bank deposit
film X. v glavni vlógi Y. a film featuring Y.
igrati negativno vlógo gledališče, lopov, kriminalec to play a baddy (ali a heavy)
igrati vlógo v... gledališče to act a part in...
igrati glavno vlógo v igri ipd. to star in a play, to feature in a play, to play the main role, (figurativno) to play the key role, to be the kingpin
igrati važno vlógo v... to play an important part in...
igrati žalostno, klavrno vlógo to cut a poor figure
igral je klavrno vlógo v tej zadevi he cut a poor figure in that affair
igrati stransko vlógo (figurativno) to play second fiddle, to be of second-rate importance
to ne igra nobene vlóge (figurativno) that does not matter, that makes no difference
denar ne igra vlóge money is no object
napraviti pismeno vlógo to put in a written application
napraviti vlógo na... to make an application to...
péti vodilno vlógo v operi to sing the lead in an opera

vmesnik samostalnik
1. (naprava) ▸ interfészPrenos slik iz fotoaparata v računalnik omogoča vmesnik USB. ▸ A képek átvitelét a fényképezőgépről a számítógépre USB-interfésszel tudjuk megoldani.
Vmesnik je občutljiv za dotik, zaradi česar je nameščen v ravnini plošče. ▸ A kezelőfelület érintésérzékeny, ezért a panel síkjában helyezkedik el.

2. (o računalniškem programu) ▸ interfész, felhasználói felületEna izmed odlik programa je zelo pregleden uporabniški vmesnik, v katerem se bodo začetniki hitro znašli. ▸ A program egyik erőssége a nagyon áttekinthető felhasználói felület, amelyen a kezdők is gyorsan eligazodnak.

3. (vmesni člen; posrednik) ▸ közvetítő, összekötő
Všeč mi je bila ideja poslovanja brez vmesnikov. ▸ Tetszik a közvetítők nélküli üzletvitel ötlete.
Preveč direktna je, jaz bi se pogovarjal bolj na daleč, s kakšnim vmesnikom, z njo bi klepetal o stvareh, ki so meni ljube. ▸ Túl közvetlen, én inkább távolról, összekötőkön keresztül beszélgetnék vele, olyan dolgokról csevegnék, amiket szeretek.