Franja

θυήεις 3 (θύος) od kadila ali daritve dehteč, z obilnimi žrtvami (obložen) βωμός.

θύινος 3 (θύον) iz citronovega drevesa, ξύλον citronovina NT.

θῡμ-ᾱρής 2, ep. tudi θυμ-ήρης, poet. θυμ-άρμενος 3 (θυμός, ἀρέσκω) (srcu) prijeten, zaželen, mil, ljub, drag, ugoden; dobrodošel.

θῡμικός 3 (θυμός) strasten, silen.

θυόεις 3 (θύος) dehteč, dišeč po kadilu; drugi (od θύω): dvigajoč se νέφος.

θυραῖος 3 in 2 (θύρα) poet. kdor je pred vrati, na cesti, zunaj, kdor prihaja od zunaj, kdor gre vun, v tujini, tuj, odsoten; θυραῖος ἔρχομαι, οἰχνέω odšel sem vun, ἔχει θυραῖον στίβον biva, hodi zunaj; φρονήματα tuje (razglašene, ne skrite) misli.

θυσανωτός 3 ion. = θυσσανόεις.

Ἰάπυγες, ων, οἱ, ion. Ἰήπυγες narod v spodnji Italiji; dežela Ἰαπυγία, ἡ, ion. Ἰηπυγία, adi. Ἰαπύγιος 3.

ἰᾱτρικός 3, ion. ἰητρικός (ἰατρός) zdravniški, zdravilski, izveden v zdravništvu; ἡ ἰατρική (sc. τέχνη) zdravništvo, zdravniška umetnost (= τὰ ἰατρικά), ἰατρικώτατος najspretnejši zdravnik.

Ἴβηρ, ηρος, ὁ prebivalec severne Hispanije, ki se je zvala Ἰβηρία, ἡ; adi. Ἰβηρικός 3.

ἴδη, ἡ, dor. ἴδα (ῑ) 1. z gozdovi obrastlo gorovje, goščava, gozd, šuma, les(ovje). 2. Ἴδη gora v Troadi, Ἴδηθεν od Ide sem; adi. Ἰδαῖος 3.

ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.

ἰδιωτικός 3 1. kar pripada zasebniku, zasebniški, preprost, navaden, reven, uboren. 2. nevešč, nespreten, neizvežban. – adv. -κῶς klavrno, preprosto, zanikarno; ἰδιωτικῶς ἔχω τὸ σῶμα telesno sem zanemarjen.

ἱερός¹ 3 in 2 ion. poet. ἱρός [Et. iz hιαρός = ἰσαρός, sor. ἰαίνω] močen, krepek, svež, uren, hiter ἱερόν μένος itd.

ἱερός² 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.

ῑ̓θύς¹ 3 gl. εὐθύς.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

ἴκελος 3 ep. ion. = εἴκελος sličen, podoben, enak.

ἱκέσιος 3 in 2 poet.; ἱκετήριος 3 ἱκτήριος 3 poet., ἱκετήσιος 3 ep. (ἱκέτης, ἱκτήρ) a) kar se tiče onega, ki ponižno prosi, ponižno (milo) proseč pomoči, pomoči iščoč, ponižen, mil λιταί; ἱκεσία (γίγνομαι) = ἱκέτις; b) ἱκτήρια φωτῶν ἀθλίων ponižno proseči bedni možje, ponižni, nesrečni prosilci (prosilke).

ἱκετήριος 3 gl. ἱκέσιος.