Franja

Zadetki iskanja

  • ἔρχομαι [Et. iz ἔρ-σκο-μαι. – Obl. v at. prozi večinoma samo ind. praes., impf. ᾔειν, fut. εἶμι, ἥξω, ἀφίξομαι, ἐλεύσομαι, aor. ἦλθον, cj. ἔλθω, imper. ἐλθέ, inf. ἐλθεῖν, ep. ἤλυθον, inf. ἐλθέμεν (αι). NT ἦλθα, pf. ἐλήλυθα, ep. εἰλήλουθα, 1 pl. εἰλήλουθμεν, pt. εἰληλουθώς, plpf. εἰληλούθει] grem, hodim, prihajam, približujem se; potujem, vozim se, plovem, tečem (o reki); dospem, prispem; nastopim, nastanem; odhajam, prihajam nazaj, vračam se (domov). – Rabi se ali absolutno ali v zvezi 1. z adverbi: ἄψ, εἴσω, πάλιν, οἴκαδε, αὖτις itd.; ἐκτὸς ὅρκων prelomim prisego, krivo prisežem, ὁμόσ' ἦλθε μάχη bitka se je začela, ὁμοῦ shajam se, ἄλλῃ grem drugam, γέρας je za mene izgubljeno, gre v druge roke. 2. z acc.: ὁδόν prehodim, hodim po poti, potujem, ἐξεσίην pridem kot poslanec, Ἀΐδαο δόμους v Had, τινά prihajam h komu, κλισίην, πόλιν v šator, v mesto, τὰ θεῶν μελεδήμαθ', ὅταν φρένας ἔλθῃ kadar prešine misel na bogove srce, σὲ δ' ἐλήλυθεν πᾶν κράτος dosegel si vso kraljevo moč. 3. z gen.: πεδίοιο po polju (ravnini), γῆς prihajam iz kake dežele. 4. z dat.: prihajam za koga ali h komu κῆρυξ, ἄγγελοι, τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθε τὰ γεγενημένα prišlo je poročilo o dogodkih. 5. s part.: a) θέουσα pritečem, ἦλθε πεφοβημένος pribežal je, φθάμενος prehitel je, οὐ δύναμαι μάχεσθαι ἐλθών ne morem iti in se bojevati; b) s pt. fut. izraža nameravano dejanje: hočem, nameravam kaj storiti, ἔρχομαι οἰσόμενος ἔγχος grem (tja), da si prinesem sulico, ἔρχομαι ἐρέων (λέξων) nameravam govoriti, hočem povedati, takoj bom povedal; ἔρχομαι ὀψομένη da vidim. 6. s predlogi (gl. tudi posamezne predloge) a) ἀπό τινος prihajam od koga, ἦ κέ μοι αἰνόν ἀπὸ πραπίδων ἄχος ἔλθοι tedaj bi se pač zares moje srce iznebilo strašne žalosti; b) διά τινος proderem skozi kaj, διὰ μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ πάντων τῶν καλῶν izpolnjujem vse dolžnosti; c) εἴς τινα prihajam h komu, εἰς λόγους τινί prihajam h komu na razgovor, εἰς μάχην τινί grem proti komu v boj, εἰς χεῖράς τινι spopadem, spoprimem se s kom, εἰς ὄψιν pridem pred oči, εἰς τοσοῦτο αἰσχύνης grem tako daleč v nesramnosti, sem tako nesramen, εἰς ἐμαυτόν spametujem se NT, εἰς ἀριθμόν dam se prešteti; d) ἔκ τινος prihajam iz česa (sem), ἐκ τῶν παρόντων δεῖ ἡμᾶς ἄνδρας ἀγαθοὺς ἐλθεῖν iz sedanjih nevarnosti moramo iziti kot hrabri možje; e) ἐπί τινα grem proti komu, napadem, ἐπί τι grem nad kaj, lotim se česa, ἐπὶ πᾶν poskusim vsa sredstva, napnem vse strune, νόσος ἐπὶ μεῖζον bolezen se hujša; f) παρά τινα prihajam h komu, παρ' ὀλίγον (οὐδέν) ἦλθε malo, nič ni manjkalo, skoraj, malodane, παρὰ τοσοῦτον ἦλθε κινδύνον tako blizu pogina je prišlo (mesto); g) περί τινα obdam, Κύκλωπα περὶ φρένας ἤλυθεν οἶνος vino ga je omamilo, περὶ δέ σφεας ἤλυθ' ἰωή okrog njih se je razlegal glas.
  • ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.
  • εὖ, ep. ἐύ [Et. ἐύς iz esu-s, kor. es, biti (lat. esse!)] adv. 1. dobro, prav; srečno, lepo, εὖ κατὰ κόσμον lepo v redu; v zvezi z glagoli δρῶ, ἔρδω, ποιῶ τινα dobro ravnam, dobrote izkazujem; εὖ πράττω, πάσχω, ἔχω dobro mi je, dobro se mi godi, imam srečo, dobivam dobrote, εὖ γίγνεταί τινι dobro se godi komu NT, εὖ φρονῶ prav mislim, sem pameten, εὖ λέγω τινά dobro govorim o kom, τὸ εὖ sreča, blagostanje. 2. εὖ μάλα prav dobro, izvrstno, εὖ γε prav tako, εὖ πάντες vsi skupaj, εὖ πάντα vse do zadnjega.
  • εὐ-δρακής 2 (δέρκομαι) poet. bistroviden, bistrook, πάντων ki vse lahko vidi.
  • εὐ-κρινής 2 (κρίνω) dobro urejen, razdeljen; jasen, πάντα εὐκρινέα ποιοῦμαι vse uredim.
  • εὐ-μαρής 2 [Et. iz εὐ + μάρη roka] poet. 1. ki se lahko izvrši, lahek, udoben. 2. ki lahko izvrši, (vse)mogočen θεός.
  • εὐτυχέω (εὐ-τυχής) [augm. ηὐ in εὐ] 1. sem srečen, imam srečo, ἔν τινι, τί v čem, τὸ εὐτύχημα εὐτυχέω imam srečo, πάντα v vsem, τοὺς πολέμους v vojnah, εὐτυχεῖτε z bogom, zdravo, srečno; s pt. βαλὼν οὐδεὶς εὐτυχεῖ nobeden ni (bil tako srečen, da bi bil) zadel, ὑμεῖς δὲ εὐτυχοῖτε τὰ κράτιστα βουλευσάμενοι vam pa želim to srečo, da ukrenete (sklenete) to, kar je (za nas vse) najboljše; v pass. εὐτύχηται τοῖς πολεμίοις ἱκανά sovražniki so imeli dosti sreče. 2. o stvareh: gre po sreči, posreči se.
  • εὔ-χλοος 2 (χλόη) poet. ki stori, da vse zeleni, Δημήτηρ boginja zelenih livad.
  • ἐφ-αγιστεύω, ἐφ-αγνίζω poet. držim se še povrhu svetih obredov, opravim še povrhu svete obrede, prinašam (umrlim) daritev, τὰ πάντα izkazujem mrtvim vse časti.
  • ἐφ-ήδομαι pass. [fut. ἐφησθήσομαι, aor. ἐφήσθην] veselim se česa, radujem se zaradi česa; Θηβαίοις ὁτιοῦν ἂν ἐφησθῆναι παθοῦσιν privoščiti Tebancem vse hudo.
  • ἐφ-ίημι, ion. ἐπ-ίημι [fut. ἐφήσω, aor. ἐφῆκα, ep. ἐφέηκα, cj. ἐφῶ, ep. ἐφήω, ἐφείω] I. act. 1. trans. a) pošiljam, gonim, podim h komu ali nasproti komu τινά τινι, ἐπί τι, ὄνους ταῖς ἵπποις spuščam k; b) ščuvam koga na koga τινὰ ἐπί τινα, zapeljem, zvodim, pripravim do česa inf.; c) mečem na koga, izpuščam, streljam, ἔγχος, βέλεά τινι, ἐπί τινι; zgrabim, popadem, pestim χεῖράς τινι; ὕδωρ ἐπί τι napeljem kam; d) pre-, dopuščam τινί, inf., ἡνίας λόγοις popuščam, izročam διαφθοράν τινι, dovoljujem; e) naročam, nalagam, velevam komu τινί; f) prisodim, naklonim, pošljem komu (nad koga) kaj πότμον. 2. intr. prepuščam se, vdajam se τινί. II. med. 1. a) zahtevam, želim kaj, hrepenim po čem, stremim za čim, potegujem se za kaj τινός; χαίρειν τἄλλ' ἐγώ σ' ἐφίεμαι po tvoji volji se naj zgodi vse drugo; b) merim na kaj τῶν ὄψεων. 2. naročam, velevam, zapovedujem τινί τι; εἰς τὴν Λακεδαίμονα je poslal v L. povelje. 3. dovoljujem, dopuščam τινί z inf.
  • ἰδέα, ἡ, ion. ἰδέη (ἰδεῖν) 1. pogled, videz, podoba, oblika, vnanjost, postava σώματος. 2. a) kakšnost, lastnost, način θανάτου, vrsta, προσώπου izraz obličja, τῇ αὐτῇ ἰδέᾳ na isti način; b) mišljenje, misel, predstava; ἐφρόνεον διφασίας ἰδέας bili so dveh (različnih) misli (mnenj); πᾶσαν ἰδέαν πειράσαντες poskusivši na vse načine (vsa sredstva); τριφάσιαι ἰδέαι trije pojavi, vrste. 3. predstava, ideja, vzor, pojem, določba.
  • ἱερός2 3 in 2 ion. ἱρός [Et. iz hιαρός, ἰσαρός, kor. ais, is, lat. aestumo, nem. Ehre (stvn. êra iz aiza), gl. αἴδομαι] 1. svet, posvečen komu τινός, τινί, božji, božanski (vse kar prihaja od bogov, kar pripada bogovom, kar je pod božjim varstvom). 2. vzvišen, izvrsten, odličen, vrl, neoskrunljiv, ἱερὰ συμβουλή pošteno svetovati je sveta dolžnost. 3. subst. a) τὸ ἱερόν, ion. ἱρόν darilo, žrtva, darilna žival, svetišče, tempelj, proročišče, τὰ ἱερά drob žrtvovanih živali, proročni znaki v drobu; b) praznik, svečanost, bogoslužje, sveti obredi, misteriji, χράομαι τῷ ἱερῷ navzoč sem pri svečanosti; c) posvečeni predmeti.
  • ἰσο-τέλεστος 2 (τελέω) ki vse izenači, vsem skupen Ἄϊδος Mοῖρα.
  • καθαρός 3 1. a) čist, prost (česa), neomadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder καθαρὸν φρένα ἔχω, χεῖρας čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, τὸ καθαρὸν τοῦ στρατοῦ zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, ἐν καθαρῷ na prostem, odprtem polju, brez ovire, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίγνεται zapreka se odpravlja; pren. jasen, urejen, πάντα ἦν καθαρά vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, στρατός sami državljani, καθαρὰν κλῇδα φρενῶν ἀνοίγω odprem vrata odkritosrčnega srca = pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; θάνατος poštena, častna smrt (ne na vešalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ἀπό τινος, popoln, nepokvarjen. – adv. καθαρῶς čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.
  • καθ-ίστημι [trans. fut. καταστήσω, aor. κατέστησα, pass. aor. κατεστάθην, fut. κατασταθήσομαι, adi. verb. καταστατέον; med. fut. καταστήσομαι, aor. κατεστησάμην; intr. καθίσταμαι, fut. καταστήσομαι, aor. κατέστην, pf. καθέστηκα, pl. καθέσταμεν, plpf. καθε(ι)στήκειν, pl. καθέστασαν; fut. 3 καθεστήξω; ion.: κατίστημι, pf. κατέστηκα, 3 pl. κατεστέασι, pt. κατεστεώς, plpf. 3 sg. κατεστήκεε, impf. 3 pl. κατιστέατο, pf. pass. 3 pl. κατεστέαται] I. trans. 1. act. a) doli postavim, posadim, postavim na kaj, pripeljem, spravim kam τινά, τί, εἰς Ἰωνίαν, ἐπὶ τὰ ὅρια, πρὸς τὴν οἰκίαν spravim domov, νῆα usidram, Πύλονδε pripeljem v Pil, εἰς κρίσιν, εἰς δίκην, εἰς ἀγῶνα postavim, pokličem pred sodnike, pozovem na odgovor, zatožim, ἐμαυτὸν εἰς κρίσιν pridem pred sodišče, φάλαγγα postavim v bojni red, εἰς τὸ φανερόν τινα spravim v javnost, proslavim, σκοπούς razpostavim ogleduhe, εἰς τοὺς ἀρχικούς prištevam med, ποῖ δεῖ καθιστάναι πόδα kam naj postavim nogo; pass. εἰς ἑκάτερα τὰ ἰσχυρότατα καθίσταμαι dosežem v obeh ozirih najvišjo stopnjo; b) postavljam, nameščam, narejam, volim koga za kaj τινὰ ὕπαρχον, τύραννον, βασιλέα; ψευδῆ γ' ἐμαυτὸν οὐ καταστήσω πόλει nočem stati pred mestom kot lažnik; postavljam nad koga (kaj) ἐπὶ πολλῶν, ἐπὶ πᾶσι NT; nastavljam τινά; τὴν εὐλογίαν φανεράν po-, razjasnim, razbistrim, ἐντιμότερόν τινα bolj častim; pass. κυβερνᾶν κατεστάθη postavljen je bil za krmarja, ἀρχιερεὺς εἰς θυσίας καθίσταται je postavljen, da daruje daritve NT; c) pri-, spravljam v kak položaj, pripravljam v kakšno stanje, εἰς φόβον, ἀπορίαν pripravljam v strah, v zadrego, ἐν ἀκινδύνῳ spravljam v varnost, zavarujem, εἰς ἐρημίαν φίλων pripravim ob vse prijatelje, τινὰ κλαίοντα spravim v jok, τινὰ φεύγειν spravim v beg, κατέστησαν ἐς ἀλκὴν μηδένα τρέπεσθαι so povzročili, da se ni nihče postavil v bran; pass. ἁμαρτωλοὶ κατεστάθησαν postali so grešniki NT. 2. med. postavljam sebi, svoje stvari, odredim, uredim sebi v prid, izberem, izvolim si τύραννον, ἄρχοντας, τὴν ζόην ἀπό τινος preživim se s čim. II. intr. 1. postavljam se kam, pridem v, stopim na kaj, pred koga, nastopim kot govornik ἐπὶ τὸ πλῆθος, καταστάντες ἐπὶ τοὺς ἄρχοντας ko so prišli pred gosposko, εἰς τάξιν postavim se v bojni red; pf. stojim, sem postavljen, obstojim, φυλακὴ καθειστήκει je bila postavljena; καθίσταμαι ἔκ τινος sestojim iz česa. 2. dospem, pridem kam ἐς Ῥήγιον, εἰς τὴν βασιλείαν zasedem prestol, εἰς τὴν βουλείαν dosežem dostojanstvo svetovalca, εἰς οὖρον pridem pod ugoden veter; pridem v kako stanje, ἐν τῷ ἀσφαλεῖ v varnost, ἐν κινδύνῳ sem v nevarnosti, ἐν δείματι loteva se me strah, ἔμφρων pridem k zavesti (pameti), εἰς φυγήν spustim se v beg, εἰς τὸ δέον pridem v red (na pravi tir), εἰς μάχην spustim se v bitko, začnem bitko, εἰς λόγους pridem v (začnem) pogovor, καθίσταταί τι εἰς ἄμεινον nekaj se obrača na bolje, καταστάντων εὖ τῶν πραγμάτων ako se njim položaj izboljša, ako se njih razmere dobro urede, θυμός τινι κατέστη nekdo je okreval, ἐπί τινι καθίσταμαι pretim komu. 3. a) trdno stojim, ustanovim se εἴ που κατασταίη; b) umirim se, poležem se θόρυβος; c) pogosto = εἶναι: ἔνθα μὴ καθεστήκη δέος kjer ni nobenega strahu, ἄπαρνος καθίσταμαι tajim, φονεύς, ἐραστὴς καθίσταμαι sem morilec, ljubitelj, φύλαξ πιστὴ κατέστης postala (bila) si zvesta čuvarica; d) pf. sem, nahajam se (v kakem stanju), ὅποι καθέσταμεν kam sva prišla in kje sva se ustavila; τίνι τρόπῳ καθέστατε kaj vas je prignalo sem? pt. pf. καθεστηκώς ali καθεστώς ki čvrsto stoji, obstoječ, veljaven, običajen; οἱ καθεστῶτες νόμοι obstoječi (veljavni) zakoni, ἡ καθεστηκυῖα ἡλικία moška doba, ἀεὶ καθεστῶτος ker je vedno veljavno to načelo, ker je običajno; τὰ καθεστῶτα obstoječe (sedanje) razmere, μάντις τῶν καθεστώτων prorok (namenjene) usode.
  • κάλως, ω, ion. in ep. κάλος, ὁ [Et. sor. κάλαθος košara, κλώθω presti] vrv; pl. jadrne vrvi, πάντα κάλων ἐκτείνω razpnem vsa jadra (= napnem vse moči ali vse žile); ἀπὸ κάλω παραπλέω ἔς τι peljem se kam na vrvi ob obali.
  • κατα-τραυματίζω, ion. κατα-τρωματίζω 1. obdam, pokrijem z ranami, ranim (vse do zadnjega); pass. ranjen sem, pokrit sem z ranami. 2. o ladji: prevrtam, prebijem.
  • κέρα-μος, ὁ [Et. iz qeremo-s, lat. cremo, are] 1. glina, ilovica. 2. vse kar se nareja iz ilovice: glinasta posoda, lonec, vrč, Il. 5, 387 sodu podobna ječa, opeka; NT streha.
  • κέρας, τό [Et. idevr. k'er-es-, lat. cere-brum iz ceras-ro-m, cervix, icis, nem. Hirn, gl. κάρα –. – gen. κέρατος, κέρως, dat. κέρατι, κέρᾳ; pl. nom. κέρατα, κέρᾱ, gen. κεράτων, dat. κέρᾰσι; ep. κέραος, κέραι, pl. κεράων, κέρᾱσι in κερᾰ́εσσι; ion. κέρεος, κέρεϊ, κέρεα, κερέων]. 1. rog, rogovje, roženina; posebno: rog (kot glasbeno orodje) in rog (iz katerega so pili). 2. vse, kar se izdeluje iz rogov: a) (rožen) lok; b) (rožena) vrata; c) rožena cev na odici. 3. kar je rogu podobno: a) vzvišeni, rogu podobni roglji na oltarju NT; b) kodri, kita, κέραι ἀγλαέ ki se ponašaš s svojimi kitami (Il. 11, 385; drugi: ki se ponašaš s svojim lokom); c) rokav reke; d) vrh gore τοῦ ὄρους; e) krilo vojske, ἔξω τοῦ κέρως izvun krila, κατὰ κέρας, ἐπὶ κέρας, ἐπὶ κέρως v dolgi vrsti, v dolgi črti, drug za drugim, ladja za ladjo ἀνάγω, ἐκπλέω, πορεύομαι, ἄγω (tako, da jih je bilo dosti drug za drugim, pa le malo vštric, nasprotno: ἐπὶ φάλαγγος), κατὰ κέρας ἐπιτίθεμαι, προσβάλλω, συμπίπτω napadem od strani, z boka, na krilu; f) prednja vojska, prednja straža Ksen. An. VI, 5, 5.