Franja

bras [bra] masculin laket, roka; ročica; figuré pomoč, delovna sila; figuré moč, oblast; škarje (raka), plavut (kita); ročaj, držalo (vesla); naslanjalo za roke (pri naslanjaču); špica (pri kolesu)

le haut du bras nadlaket
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod roko (iti)
à bras s pomočjo rok, z rokami (brez stroja), ročno
à force de bras le z rokami
à pleins bras z vso močjo, močnó
à tour de bras z vso silo, intenzivno
à bras raccourcis s krepkimi udarci, silovito
à bras-le-corps čez pas, po sredi telesa
à bras ouverts z od-prtimi rokami
à bras tendu s stegnjeno roko
en bras de chemise brez suknjiča, golorok
les bras retroussés z zavihanimi rokami
charrette féminin à bras ročni voziček
manque masculin de bras pomanjkanje delovne sile
bras de mer, de rivière morska ožina, rečni rokav
bras séculier posvetna oblast
avoir le bras long (figuré) imeti velik vpliv
avoir quelqu'un, quelque chose sur les bras (figuré) imeti koga, kaj na vratu, na grbi
avoir les bras ballants povesiti roke
avoir les bras rompus biti čisto izčrpan, zbit, do smrti utrujen
baisser les bras opustiti, odreči se
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga zelo presenetiti, popolnoma ohromiti koga
donner, offrir le bras à quelqu'un komu roko dati, ponuditi
être le bras droit de quelqu'un biti komu desna roka
se jeter dans les bras de quelqu'un vreči se komu v naročje
refuser son bras à quelqu'un odreči komu pomoč
rester les bras croisés ostati brez dela
saisir quelqu'un par le bras zgrabiti koga za roko
serrer quelqu'un dans ses bras stisniti koga k sebi
tendre les bras à, vers quelqu'un (figuré) koga pomoči prositi
tenir les bras croisés križem roke držati
les bras m'en tombent sem kot od strele zadet, ves osupel, tega ne morem razumeti
ne vivre que de ses bras živeti le od dela svojih rok

brȁšno s moka: brašno od pšenice, kukuruza; pšenično, kukuruzno brašno; riblje brašno; od tog -a neće biti pogače iz te moke ne bo kruha; zna svinja što je poskurno brašno; ni zimi bez ruha, ni ljeti bez -a ne putuj; za babino brašno za prazen nič; smijati se, smejati se kao lud na brašno smejati se brez vzroka

brȁti bȅrēm, oni bȅrū, vel. bèri, brâh brâše in bȅrijāh -āše in bȅrāh -āše; brȁh brȃ, bȅrūći, brȁo brála, brȃn -a
1. brati, obirati, trgati; brati voće, grožđe, cvijeće, cveće, kukuruz
2. nabirati; pčele beru med na cvijeću
3. prejemati: brati plaću
4. držati: zlatna kupa bere deset oka
5. brati lovorike ekspr. dosegati uspehe; ne brati brigu ne se brigati za kaj

bráti (čitati) to read

skrbno bráti to peruse; (nabirati ipd.) to collect, to gather (in), to pick; (trgati) to pluck; to cull
bráti grozdje to gather grapes, to vintage
bráti hmelj to pick hops
bráti mašo to say mass
napačno bráti to misread
do konca bráti to read through
bráti zase (skrivaj) to read to oneself
bráti med vrsticami to read between the lines
to sem bral v časopisu I read it in the paper
ne zna ne bráti ne pisati he can neither read nor write
to se bere kot roman it reads like a novel
tvoja knjiga se mnogo bere your book is much read
bráti komu na obrazu to read someone's face
nedolžnost se mu bere na obrazu innocence is written all over his face, butter wouldn't melt in his mouth
hoteti bráti v besedilu nekaj, česar v njem ni to read something into a text
vsak večer berem očetu časopis every evening I read the paper to my father
rada ima, da ji kaj berejo she likes being read to

brazgotina samostalnik
1. (sled zaceljenega tkiva) ▸ heg, sebhely, forradásHude oblike aken pustijo na koži trajne brazgotine. ▸ A pattanások súlyos formái maradandó hegeket hagynak a bőrön.Hude opekline so mu pustile brazgotino od desnega ušesa do prsi. ▸ A súlyos égési sérülések heget hagytak a jobb fülétől a mellkasáig.Školjke, kI jih nabira z rokami, so ostre, zato so njene dlani polne brazgotin. ▸ A kagylók, amelyeket kézzel gyűjt, élesek, ezért a tenyere teli van sebhellyel.

2. pogosto v množini (o duševnem stanju) ▸ sebMislim, da bo ta travma pustila trajne brazgotine na njegovi duši. ▸ Úgy vélem, ez a trauma maradandó sebeket hagy a lelkén.Besede lahko bolijo močneje kot udarci in pustijo brazgotine, ki se nikdar ne zacelijo. ▸ A szavak jobban fájhatnak, mint az ütések, és soha be nem gyógyuló sebeket okozhatnak.
Za vse brazgotine v duši ostajata zdravilo človeška bližina in smeh. ▸ Minden lelki sebre van gyógyír: az emberi közelség és a nevetés.

3. (o posledicah aktivnosti) ▸ seb, sebhely
Velike rane v Zemljini skorji dokazujejo, da so kometi že velikokrat prodrli do našega planeta. Okrog 150 brazgotin je na celinah in dnu oceanov. ▸ A földkérgen keletkezett nagy sebek azt mutatják, hogy az üstökösök többször is elérték bolygónkat. A kontinenseken és az óceánfenéken mintegy 150 sebhely található.
Skorja kaže brazgotine pretekle vulkanske dejavnosti, vendar danes ni več izbruhov lave. ▸ A kéreg a múltbeli vulkáni tevékenység sebhelyeit mutatja, de ma már nincsenek lávakitörések.
Z višine je Amazonka videti nedotaknjena, razen velike brazgotine, ki je posledica izkopavanj za plinovod. ▸ Fentről nézve az Amazonas érintetlennek tűnik, kivéve egy nagy sebhelyet, amelyet egy gázvezeték kiásása okozott.
Mesto danes še vedno kaže brazgotine vojne. Številne zgradbe so posejane z luknjami od granat. ▸ A város még mindig a háború sebhelyeit viseli magán. Sok épületen gránát ütötte lyukak tátonganak.

brazgotinjenje samostalnik
(o nastanku brazgotin) ▸ hegesedésPoškodbi sledi celjenje z brazgotinjenjem. ▸ A sérülés hegesedés során gyógyul.
Za lepo celjenje ran brez zapletov in brazgotinjenja je pomembno, da se rana ne okuži. ▸ A szép és hegesedés nélküli sebgyógyuláshoz fontos, hogy a seb ne fertőződjön el.
Tuberkuloza lahko postane kronična bolezen in povzroči obsežno brazgotinjenje v zgornjih predelih pljuč. ▸ A tuberkulózis krónikus betegséggé válhat, és kiterjedt hegesedést okozhat a tüdő felső részén.

brazo moški spol laket, roka, nadlaket; veja; delavec; moč, oblast; pogum

brazo artificial umetna roka
brazo de mar morska ožina
brazo real, brazo seglar, brazo secular svetna oblast
brazo de río rečni rokav
brazo de silla naslon pri stolu
hecho un brazo de mar krasno oblečen
a brazo z roko
a brazo partido telo proti telesu (pri rokoborbi); s silo, na vso moč
a todo brazo na vse pretege, na vso moč
brazo a brazo mož proti možu
coger por el brazo za roko prijeti
dar el brazo roku (po)dati, podpirati
no dar su brazo a torcer ohraniti pogum, ne odkriti svoje bolečine, ne popustiti
ir del brazo za podpazduho se voditi
tener brazo biti zelo močan
brazos pl prednje okončine, klešče (raka), lovke (polipa); zaščitniki, pokrovitelji
a fuerza de brazos z velikim naporom; po lastni zaslugi; z brahialno silo
con los brazos cruzados s prekrižanimi rokami, brezbrižno; pokorno
dar los brazos a uno koga objeti
ponerse (venir) a brazos spopasti se

bŕbati (-am) imperf. ➞ pobrbati (bezati, brskati) grattare, pulire (il naso); frugare; razzolare:
pren. brbati po preteklosti frugare nel passato
pren. ne dati si brbati pod nosom non lasciarsi prendere in giro

break^*1 [breik]

1. prehodni glagol
lomiti, prelomiti, zlomiti, odlomiti; skrhati; raztrgati, pretrgati, odtrgati; poškodovati, (po)kvariti; odpreti, odpečatiti; prestreči, prekiniti; odvaditi; (pre)kršiti; oslabiti, ublažiti; (iz)uriti (konja v ježi); uničiti; obzirno sporočiti; izčrpati; orati, kopati; (iz službe) odpustiti, degradirati

2. neprehodni glagol
zlomiti, skrhati, razbiti, raztrgati se; razpasti, razpadati; počiti, razpočiti se; poslabšati se (vreme); svitati; ločiti se, spremeniti smer; propasti, zbankrotirati; vlomiti

to break asunder pretrgati, prelomiti
to break an army razpustiti vojsko
to break s.o.'s back zlomiti komu vrat, uničiti ga
pogovorno to break the back of s.th. opraviti najtežji del česa
to break the bank izčrpati banko
to break the blow prestreči udarec
to break the bounds prekoračiti mejo
to break bread jesti
navtika to break bulk začeti raztovarjati
to break a butterfly on the wheel zapravljati svojo moč, uporabiti drastična sredstva
to break cover zapustiti skrivališče, izkobacati se
to break a custom odvaditi se
the day is breaking svita se, dani se
to break a drunkard of drinking odvaditi pijanca piti
to break the engagement razdreti zaroko
to break even pokriti stroške, poravnati se
to break faith prelomiti prisego, izneveriti se
to break a fall zadržati padec
to break one's fast nekaj pojesti
to break the flax treti lan
to break (new) ground ledino orati, začeti nov obrat
to break hold iztrgati se
to break the ice prebiti led
to break lance with začeti s kom pismeno diskusijo
to break the law kršiti zakon
to break loose odtrgati se, zbežati; prekršiti
to break a match razdreti zaroko
to break the neck of s.th. izvržiti najtežji del naloge, končati kaj
to break o.s. of a habit odvaditi se česa
to break the news povedati novico
to break open nasilno odpreti
to break a promise ne izpolniti obljube
to break s.o.'s pride ponižati koga
to break to pieces zdrobiti (se); razpasti
to break small zdrobiti
to break the thread prekiniti, pretrgati
to break water priti na površino
who breaks pays sam pojej, kar si si skuhal
to break wind prdniti
to break short dokončati
break your neck! veliko sreče!

breakfast¹ [brékfəst] samostalnik
zajtrk

laugh before breakfast and you'll cry before supper ne hvali dneva pred večerom

breath [breɵ] samostalnik
dih, dihanje, sapa; sapica, pihljanje, pihljaj; vonj
figurativno življenje; odmor
figurativno sled; namig; šepet(anje); mrmranje

above one's breath polglasno, komaj slišno
to catch (ali bate, hold) one's breath zadržati dih
breath analysis alkotest
to gasp for breath sapo loviti
to draw breath dihati, živeti
to draw the first breath roditi se, priti na svet
to draw one's last breath izdihniti, umreti
to knock out s.o.'s breath presenetiti, osupiti koga
with bated breath napeto (poslušati)
out of breath brez sape, zasopel
pogovorno keep your breath to cool your porridge prihrani nasvete zase
that knocks the breath out of me (ali takes my breath away) nad tem mi zastane sapa
to spend one's breath in vain zaman se truditi
below (ali under) one's breath tiho, šepetaje
the breath of one's nostrils najljubši; nujno potreben
in the same breath v isti sapi, hkrati
to save one's breath ne zapravljati energije
shortness of breath težko dihanje, sopihanje

breathe [bri:ð]

1. neprehodni glagol
dihati, vdihavati; živeti, biti; dišati; zastati; pihljati

2. prehodni glagol
vdihniti, izdihniti; izhlapevati, oddajati (vonj); šepetati, blebetati, izustiti; utruditi; do sape pustiti (konja)

a better fellow does not breathe je najboljši človek na svetu
to breathe one's last (breath) izdihniti, umreti
not to breathe a word (ali syllable) ne izdati niti besede
to breathe vengeance snovati maščevanje
to breathe vein puščati kri
to breathe freely biti brez skrbi, pomirjen

brég (rečni) bank, (morski) shore, (morski, peščeni) strand, beach; (strmina) slope, hill; (nagib) incline

na breg, na bregu ashore
reka je prestopila brégove the river has overflowed ali has burst its banks
imeti nekaj za brégom (figurativno) to have an ulterior motive; to have something at the back of one's mind; to have some design, to harbour a design
ne vem, kaj imaš za brégom I don't know what you're after ali what you're driving at
kaj ima (on) za brégom? what is he up to?

brég (rečni) ribera f ; (morski) costa f ; (vzpetina, pobočje, strmina) cuesta f , pendiente f , ladera f

stopiti, razliti se čez bregove desbordarse
imeti nekaj za bregom (fig) tramar a/c, maquinar a/c
ne vem, kaj ima za bregom no sé qué está tramando

breloque [brəlɔk] féminin obesek na verižici ure, na zapestnici; militaire bobnanje ob koncu vežbanja

battre la breloque slabo delovati, funkcionirati; familier blesti, govoriti neumnosti; vieilli ne iti prav (ura)

brésilien, ne [-ljɛ̃, ɛn] adjectif brazilski

Brésilien masculin, Brésilienne féminin Brazilec, -lka

breton, ne [brətɔ̃, ɔn] adjectif bretonski

Breton masculin Bretonec
Bretonne féminin Bretonka

brevet [brəvɛ] masculin diploma, spričevalo; garancija, zagotovilo

brevet (d'invention) patent (na izum)
acte masculin en brevet listina, od katere notar ne dobi izvirnika
brevet de capacité spričevalo o usposobljenosti
brevet de nomination listina o imenovanju
brevet d'apprentissage vajeniško spričevalo
brevet d'études du premier cycle (B. E. P. C.) (univerzitetna) diploma I. stopnje
demander un brevet prijaviti izum v patentiranje

brevis -e, adv. breviter (prim. gr. βραχύς)

I. prostorsko:

1.
a) po dolžini kratek, majhen (naspr. longus): iter breve Ci., iter brevius O., iter brevissimum Cu., via brevis V., via brevior N., Tib., Iuv., via brevissima O., cursus brevissimus V., breve caput V., breves viperae H., brevis coma Sen. tr., brevior mensura capillis O., Corsica Sardiniā brevior, porrectior Ilvā Sen. ph., curvo brevius compellere gyro Tib., quo (arcu) brevius valent T. v boju iz bližine, parvo brevius quam totus Plin.
b) po širini ozek (naspr. lātus): alvus V., aqua O., frons Mart., iter urinae brevius Cels.; librum in breve cogere H. tesno zviti.
c) po višini kratek, majhen, nizek (naspr. longus, altus, procerus): (homo) brevi capite Pac. fr., longus an brevis sit Ci., (iudex) brevior quam testis Ci., homo corpore brevis Suet., scopulus brevis O., brevia virgulta Cu., ilex brevior Sen. tr., Alpium breviora L. nižji griči.
č) po globini nizek, neglobok, plitev (naspr. altus, profundus): brevis puteus Iuv., brevia vada V., Sen. tr. = subst. brevia -ium, n plitvine: Eurus in brevia urget V., brevia litorum T., tudi v sg. (kolekt.): naves fabricatur plano alveo adversus breve T.
d) po splošnem obsegu majhen, droben, šibek: mus brevis O., in brevem formam contrahi O., brevis avicula Amm.

2. pren. majhen, neznaten, pičel, boren: pars exigua brevisque Lucr., b. cena, census, pondus H., impensa, imperia O., breves macularum oculi Plin., summa brevior Mart.

II. časovno:

1. kratek (naspr. longus): tempus Ter., V., brevissimum tempus L., ad breve tempus (naspr. diu) Ci. za kratek čas, brevi tempore Ci., C., N., Suet. za malo časa, v kratkem, kmalu (potem) = brevi spatio Cu., brevi spatio interiecto C.; dies brevior O., brevior ut fiat dies faciam Pl., noctes breviores C., vita brevis Pl., S., Sen. ph., breve aevum H., Plin. iun., breves anni H., vitae brevis cursus, gloriae sempiternus Ci.; subst. breve -is, n (sc. tempus) malo časa, skoraj le v adv. obratih: breve Cat. malo časa, brevi Ci., C., N. idr. (neklas. in brevi Afr. fr., Fl.) za malo časa, v kratkem, kmalu (potem), brevi deinde, brevi post L. kmalu potem, brevi antequam moreretur Gell., ad breve Suet., Vulg. za kratek čas; pesn. brevi spatio ali samo brevi = nekoliko časa, malo časa: illa brevi spatio silet O., cunctatus brevi O.; brevi (kot abl. mensurae) pred komp. = za malo časa, malo: fuit Aeschylus non brevi antiquior Gell.

2. pren.
a) kratek = kratkotrajen, kratkoročen, bežen, minljiv, venljiv (naspr. longinquus, perpetuus, sempiternus): bonum Nov. fr., occasio Ter., Ph., hora Lucr., ver O., lux Cat., donum, gaudium Sen. tr., osculum T. na hitro, dolor Ci., ira furor brevis est H., assensus, amores T., fortuna Sil.; pesn.: b. lilium H. le malo časa cvetoča, venljiva, nimium breves flores rosae H. prehitro venljivo cvetje vrtnice, brevis dominus (arborum) H. ki je le malo časa njihov lastnik.
b) α) (o govoru) kratek, kratkorečen, jedrnat, kot adv. na kratko, z malo besedami, jedrnato: narratio, laudatio Ci., longum est ea dicere, sed hoc breve (= breviter) dicam Ci., breve faciam Ci. opraviti hočem na kratko, breve confitendum est Ci., in breve cogere L. okrajšati, quam brevia responsu Ci., breviter dicere, describere, narrare, tangere, attingere Ci., quod ego pluribus verbis, illi brevius (dixerunt) Ci., agam quam brevissime potero Ci., brevissime dicere de aliqua re (naspr. fuse lateque) Ci.; adv. abl. neutr. sg.: quod ego brevi explicabo Ci. z malo besedami. Od tod subst. breve -is, n kratek zapisek, kratek zaznamek, notica: ut in brevi Q.; enako tudi brevis -is, m (sc. liber ali libellus): Eccl., Lamp., Vop., Cod. Th. β) met. (o govorniku samem) kratkorek (naspr. longus, copiosus): esto brevis H. bodi kratek = povej na kratko, brevis esse laboro, obscurus fio H., ut ego brevior sim Ci. da se krajše izrazim.
c) metr. kratek, kratko izgovorjen (izgovarjan) (naspr. longus, productus): Q., syllaba Luc. fr., postrema syllaba brevis an longa sit, ne in versu quidem refert Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H., syllabae longae et breves et mediocres Gell.; subst. brevis -is, f (sc. syllaba) kratek zlog: creticus, qui est e longa et brevi et longa Ci.; o izgovarjanju nezategnjen, nepodaljšan, okrajšan: „ indoctus“ dicimus brevi primā litterā Ci., contractione brevius Ci.

brez sin

brez izjeme sin excepción
brez nadaljnjega sin más, sin más ni más
brez konkurence sin competencia
brez vsakega dvoma sin ninguna duda, sin duda alguna
brez moje vednosti sin saberlo yo
biti brez česa estar privado de a/c, carecer de a/c
biti brez sredstev carecer de medios
biti lahkó brez česa poder pasarse sin a/c
on ni brez zaslug no carece de méritos
ne morem brez njega no puedo prescindir de él