Franja

hiemō -āre -āvi -ātum (hiems)

I.

1. zimo kje prebiti, kje prezimiti: mediis hiemat mercator in undis H., assidue in urbe h. Suet.

2. occ. kot voj. t. t. nastaniti se —, bi(va)ti v prezimovališču, prezimovati: Fl., Iust., h. in Gallia, in Epiro Ci., ubi piratae … hiemare soleant Ci., legiones circa Aquileiam hiemabant C., h. cum aliquo C., S., hiemandi causā C. ali hiemandi gratiā S., Ephesum hiematum exercitum reduxit N. prezimovat, v zimovišča, hiemando continuare bellum L.

— II. viharen —, buren —, razburkan biti, divjati: Aus., mare hiemat H., dies hiemat Plin., Aquilo, tempestas hiemat Sen. ph.; brezos. = zimsko vreme je, mrzlo je: hiemat Col., hiemabit Plin.

— III. storiti, da kaj zmrzne (zledeni): aquas Plin., hiematur lacus Plin. zamrzne.

hietō -āre (intens. glag. hiāre)

1. intr. usta odpirati, zehati, zehati se komu: Caecil. fr. ego dum hieto Pl.

2. trans. široko kaj odpirati: hietantur fores Lab. fr.

high¹ [hái] pridevnik
visok, dvignjen; velik, važen; močan, silen; plemenit, odličen, imeniten; obilen (hrana); začinjen, pikanten (meso, divjačina); daljen, star (čas); visok, prediren, rezek (glas); velike vrednosti, visoke cene, drag; skrajen, goreč, vnet (a high Tory)
napet, razburljiv (doživljaj); veder, jasen, vesel (razpoloženje)
pogovorno natrkan
sleng omamljen (od mamila)

ameriško, sleng high on nor na kaj
of high birth plemenitega rodu, visokega rodu
high complexion zardel obraz
britanska angleščina higher school certificate abiturientsko spričevalo
high day beli dan, prazničen dan
high and dry figurativno osamljen, zapuščen; navtika nasedel, na suhem
to leave s.o. high and dry pustiti koga na cedilu
in high feather dobre volje, opit
to fly a high game visoko letati
in high health pri odličnem zdravju
with a high hand samovoljno, ošabno
to carry things off with a high hand samovoljno, predrzno ravnati
a high kicker lahkoživka
high latitudes pokrajine blizu zemeljskih tečajev
high and low gospoda in raja
land is high zemlja je draga
pogovorno to mount (ali ride) the high horse biti ponosen, biti domišljav
high merit velika zasluga
high and mighty nadut, ošaben
high noon točno opoldne
high praise velika hvala
high politics visoka politika
high period obdobje največje slave (umetnika itd.)
on the high ropes ohol, poln prezira; besen
high speed največja hitrost
high society visoka družba
of high standing visokega stanu, ugleden
high summer visoko poletje
high spirit razigranost, vedrost
in high spirits razigran, pogovorno natrkan, "v rožicah"
high seas razburkano morje
the high seas odprto morje
high time skrajni čas
high wind močan veter
high words ostre besede, prepir
a high old time; ali high jinks imenitna zabava
the Most High bog
sleng how is that for high? to je pa že malo preveč

hinausfahren^* odpeljati ven (intransitiv se); über etwas povoziti (kaj)

hindenken^*: wo denken Sie hin! kaj pa mislite!

hindern jemanden bei ovirati (koga); jemanden hindern an preprečevati (komu kaj)

hindernd zaviralen, oviralen; hindernd entgegenwirken zavirati (kaj)

hindrance [híndrəns] samostalnik
ovira, zadrževanje, zapreka (to s.o. za koga, komu to ali of s.th. za kaj, čemu)

hingehen^* iti tja; Zeit: miniti; über etwas zdrsniti preko, komaj se dotakniti; hingehen lassen spregledati (komu kaj); wo geht (dieser Weg) hin? kam pelje (ta pot)?; das geht so in einem hin to bo opravljeno mimogrede/spotoma

hinweghelfen^* jemandem über pomagati premagati/preboleti (kaj)

Hinweis, der, (-s, -e) (Anleitung) napotek, navodilo; (Fingerzeig) namig; (Warnung) opozorilo; einen Hinweis geben opozoriti; einen Hinweis geben auf opozoriti na, nakazovati (kaj); unter/mit Hinweis auf sklicujoč se na

Hinzutun, das, ohne (sein, mein) Hinzutun ne da bi (on, jaz) imel kaj pri tem/zraven

hiō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. zijati, zevati, odprt biti: Lucr., Col., Lucan., Suet., Amm., concha hians Ci., hiavit humus multa S. fr., venas adstringit hiantīs V. zevajoče, nec flos ullus hiat pratis Pr., oculi hiantes Pl. odprte, Plin., ipse (chamaeleon) hianti semper ore Plin., hianti ore aquam captare Cu., ossa hiantia Iuv.

2. occ. usta (žrelo, kljun) odpirati, zevati: leo hians inmane V., Umber (canis) haeret hians V. hlastajoč, pars tollere vocem … clamor frustratur hiantes V., unde datum sentis lupus hic Tiberinus an alto captus hiet … ? H., hianti mella dare Val. Fl., hiat ceu pullus Iuv.

3. metaf.
a) usta odpirati, zijati α) od želje po čem = hrepeneti —, hlepeti —, koprneti —, hlastati po čem, poganjati se —, željno si prizadevati za kaj: Sen. ph., Ap., utrum ea domus hiare … ac poscere aliquid videtur Ci., Verrem avaritiā semper hiante … fuisse Ci., emptor hians H. hlasten, corvus hians H. (o lovcu na dediščine) hlasten, hiantes … cupiditates T. nenasitne. β) od strmenja = (o)strmeti —, prevzet biti nad čim, (za)čuditi se čemu, nad čim, osupniti: hunc plausus hiantem … corripuit V., vulgus ad magnitudinem praemiorum hiabat T. γ) od dolgega časa = zijala prodajati, zijati: honor lacerabat hiantem desidiā populum Sil.
b) (o govoru) = ne skladati se, biti neskladen, biti brez zveze: hiantia loqui Ci., hians oratio Q., hians compositio T.; poseb. o zevu (hiatus) v govoru: quae (vocalium concursiones) vastam atque hiantem orationem reddunt Corn. „zevajoč“, poëtae, ut versum facerent, saepe hiabant Ci. so dopuščali zev, oratio hiat, cum concursus vocalium accedit Q. —

II. trans. kaj z odprtimi usti na dan spraviti =

1. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, ex ore cruores saucia tigris hiat Val. Fl.

2. izustiti, reči (izpod krinke), (iz)dahniti: fabula seu maesto ponatur hianda tragoedo Pers., tacitā carmen hiare lyrā Pr.

hipotéčen hipotekáren hypothecary

hipotéčni dolg hypothecary debt, debt on mortgage
hipotéčna pogodba mortgage deed, mortgage
hipotéčni dolžnik mortgager
hipotéčni upnik mortgagee
vzeti hipotéčno posojilo na kaj to raise a mortgage on something
hipotéčno prislov by mortgage
hipotéčna zastavnica mortgage bond

hit^*2 [hit]

1. prehodni glagol
udariti, poriniti, zadeti
figurativno prizadeti; zaleteti se v
figurativno naleteti na, najti; zadeti, uganiti
figurativno ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti

2. neprehodni glagol
tolči (at po)
slučajno naleteti (on, upon na)
zadeti (against na)
ameriško, pogovorno vžgati, teči (motor)

to be hard (ali badly) hit by biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarja
ameriško to hit the books guliti se
pogovorno to hit the bottle pijančevati
to hit s.o. a blow koga močno udariti
to hit s.o. below the belt udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnati
to hit a bull's eye with a vengeance imeti predoren uspeh
to hit the ceiling (ali roof) poskočiti od jeze
ameriško, pogovorno to hit on all four cylinders dobro teči, figurativno dobro potekati
to hit s.o.'s fancy (ali taste) zadeti, uganiti okus nekoga
to hit home zadeti v živec, priti do živca
to hit s.o. home zavrniti koga, zasoliti jo komu
hit hard! močno udari!
to hit one's head against (ali upon) s.th. z glavo se zaleteti v kaj
sleng to hit the hay (ali sack) spraviti se spat
to hit the jackpot terno zadeti, priti nenadoma do denarja
figurativno to hit a man when he is down zadati udarce človeku v nesreči
navtika to hit a mine zadeti na mino
to hit the nail on the head (ali nub); ali to hit it v črno zadeti
to hit oil najti nafto
prices hit an all-time high cene so dosegle rekordno višino
ameriško to hit the numbers pool zadeti pti lotu
to hit the right road najti pravo cesto
to hit the road odpraviti se na dolgo pot
šport to hit one's stride priti v dobro kondicijo
to hit the spot pravo zadeti, zadovoljiti
ameriško, pogovorno to hit the town prispeti v mesto
pogovorno to hit it up pošteno se česa lotiti

hiteti čemu naproti frazem
(bližati se) ▸ siet valami felé, igyekszik valami felé
Vsak dan prinese kaj novega in za vsakega starša je pravi mali čudež, ko opazuje, kako drobceno bitje hiti odraslosti naproti. ▸ Minden egyes nap valami újat hoz, és a szülő számára felér egy csodával, amikor látja, hogyan siet az apróság a felnőttkor felé.

hítrica (-e) f

1. fretta; frettolosità:
hitrica ni prida la fretta non paga
brez hitrice se je odpravil si preparò ad uscire senza fretta
na hitrico, v hitrici kaj narediti fare qcs. in fretta, frettolosamente

2. rapidità, velocità

hiulcō -āre (-āvi) -ātum (hiulcus) storiti, da kaj poči ali zeva: aestus hiulcat agros Cat., agri hiulcati Ven. zevajoče.

hláden (-dna -o)

A) adj.

1. fresco, freddo:
hladno poletje, vreme estate fredda, tempo freddo
prijetno hladna soba stanza fresca
gastr. hladna večerja cena fredda
gastr. hladne jedi piatti freddi

2. (ki vsebuje, izraža nenaklonjenost) freddo:
hladen sprejem accoglienza fredda
hladna presoja giudizio freddo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiz. hladna svetloba luce fredda
friz. hladna trajna permanente a freddo
geogr. hladni pas zona glaciale
med. (spolno) hladna ženska donna frigida
meteor. hladna fronta fronte freddo
polit. hladna vojna guerra fredda
metal. hladno valjanje laminatura a freddo
hladno lepilo colla a freddo
voj. hladno orožje armi bianche
pren. ohraniti hladno kri conservare il sangue freddo

B) hládno (-ega) n freddo; fresco:
popiti kaj hladnega bere qcs. di freddo
spraviti na hladno mettere al fresco (latte e sim.)
pren. spraviti, postaviti na hladno mettere al fresco, in gattabuia

hladnokŕven cold-blooded; cool; imperturbable; unruffled; deliberate; self-possessed, composed; calm; cool-headed; keeping one's temper, keeping one's presence of mind; calm, unmoved; cool as a cucumber

ostati hladnokŕven to keep cool
hladnokŕven človek a cool hand
ostal je popolnoma hladnokŕven he remained as cool as a cucumber, he didn't turn a hair
kaj takega hladnokŕven človek ne bi mogel napraviti a thing one could not do in cold blood