Franja

secus², (neutr. sg. nekega pt. pf. *sequ̯os = sledeče: sequī; prim. altrin-secus, extrin-secus)

I. adv.

1. drugače, ne tako: CA. FR., Q., PLIN. IUN. idr., si secus reperies PL., secus esse scimus CI., longe secus CI. vse drugače, čisto drugače, fit obviam Clodio horā fere undecimā aut non multo secus CI. pozneje; s quam ali atque (ac) drugače kakor, ne tako kakor: si tu illam attigeris secus quam dignum est TER., secus aetatem agere quam illi egissent CA. FR., ne quid fiat secus quam volumus CI. EP., paulo secus a me atque ab illo partita CI.; (za nikalnicami) haud (non, nec) secus ipd. ne (nič) drugače; prav tako: bibitur, estur, quasi in popina, haud secus PL., haud secus Androgeus visu tremefactus abibat V., non secus ... exsomnis stupet Euhias H., nec secus apud principem ad mortem aguntur T.; podobno: cum causae nihil esset, quin secus iudicaret ipse de se CI.; z ac (atque), quam: numquam secus habui illam ac si ex me esset nata TER., haud secus quam si ex se simus natae PL., nec secus est quasi si ab Acherunte veniam PL., non dixi secus ac sentiebam CI., haud secus atque in mari S., haud secus quam dignum erat infensi L., haud secus ac iussi faciunt V., in medias res non secus ac notas auditorem rapit H., precatusque sum ... ne secus quam suum sanguinem foveret T., soror eius, haud secus quam mater a rege diligebatur CU.

2. slabo, hudo, ne dobro, ne prav: pro bene aut secus consulta habitura L., rectene an secus, nihil ad nos CI., beate aut secus vivere CI. nesrečno, si secus acciderit CI., temptatum secus cesserit S., quod ubi secus procedit S., prout bene secus cessit PLIN. IUN., coepta secus cadebant T., ne quid secus scriberet L. nič kaj hudega, secus existimare de aliquo CI., secus loqui de aliquo T., honestis an secus amicis uteretur T., utiles aut secus secundum mores utentium fiunt Q.

3.
a) = minus manj: neque multo secus in iis virium T., HS vicies paulo secus AP.
b) več: paulo secus AP., modico secus progressus AP. malo dalje. – K temu komp. sequior, sequius, gen. sequioris drugačen, manj dober, slabši: vita frugi an sequior ULP. (DIG.), sequior sexus AP. slabši, šibkejši = ženski spol, invitus quod sequius sit de meis civibus loquor L. kar bi se utegnilo zdeti slabše. Adv. sequius ali sētius (sectius PL.) in (napačno) sēcius

1. drugače, ne tako: sectius dicere, nihilo sectius quam insomnia PL., nilo sectius obsequiosus PL. ne drugače = prav tako, non setius uritur, quam ... O. prav tako, currit iter non setius aequore classis V., non setius ut ... V. ne drugače kot ...

2. manj
a) za nikalnicami (haud, non, nec, nilo, nihilo sētius) ne manj = vendar, vendarle, pri vsem tem (pa): sed nilo setius mox puerum huc deferent TER., nihilo setius Caesar ... duas acies ... opus perficere iussit C., erat ... dignitate regia; ... neque eo sētius ... officia praestabat N., morbus levior esse coepit, tamen propositum nihilo setius peregit N., instat non setius filius ardentis haud setius ... exercebat equos V., nec ... hoc setius illi semina concurrunt LUCR., nihilo setius Aquileiam usque perseveraverunt SUET.
b) quō sētius = quō minus (quōminus): AFR. FR. idr., impedimento est, quo setius feratur lex CORN.

3. manj dobro, slabo, ne prav: sin, id quod non spero, ratio talis sequius cecĭderit AFR. FR., setius cogitare de aliquo VARR., vereor, ne homines de me setius loquantur SEN. PH., in eo consistit, melius an setius terrae mandaverit CAT. –

II. praep. z acc. = secundum poleg, ob, pri, zraven, kraj: foramina utrimque secus laminas CA., ut insulis omnibus et quae secus mare essent locis regnaret ENN. AP. LACT.

seč samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyNeuporabne snovi se s sečem izločijo. ▸ A nem hasznosítható anyagok a vizelettel kiürülnek.
Kadar je seč krvav, moramo k zdravniku. ▸ Ha véres a vizeletünk, el kell mennünk az orvoshoz.

seduction [sidʌ́kšən] samostalnik
zapeljevanje; napeljevanje (to k, na)
mamljenje, zapeljivost, skušnjava, zapeljiva draž

sēductrīx -īcis, f (fem. k sēductor) zapeljivka, zavajalka, zvodnica: TERT.

see^*2 [si:]

1. prehodni glagol
videti, zagledati, opaziti, (po)gledati, ogledovati; razbrati, prečitati v časopisih; razumeti, uvideti, pojmiti, predstavljati si, smatrati; izslediti, doživeti, izkusiti; dopustiti, poskrbeti za; sprejeti (goste, obiske); obiskati, priti in pogovoriti se (on o)
govoriti z; iti (k zdravniku), konzultirati (zdravnika); spremiti

2. neprehodni glagol
videti, uvideti, razumeti; premisliti se; pogledati (za čem)

worth seeing vreden, da se vidi
I see! razumem!
see?, do you see? razumeš?, razumete?
as far as I can see kakor daleč mi seže oko; figurativno kolikor morem razbrati, po mojem mišljenju
let me see naj (malo) premislim
to see the back figurativno znebiti se obiskovalca, vsiljivca
to see s.o. to bed spraviti koga v posteljo
I cannot see anybody after five ne morem nikogar sprejeti po peti uri
he saw me on business obiskal me je poslovno
to see death pretrpeti smrt
I must see the doctor moram iti k zdravniku (na pregled)
he came to see me prišel me je obiskat
they have seen better days poznali so boljše čase
to see s.o. through a difficulty pomagati komu preko težave
to see eye to eye pogovorno strinjati se v mišljenju (with z)
to see with half an eye sleng jasno (na prvi pogled, mižé) videti
to see s.o. further sleng poslati koga k vragu
go and see him pojdi ga obiskat
to see good smatrati (kaj) za dobro, za primerno
to see s.o. home spremiti koga domov
I cannot see the joke ne vem, kaj je smešnega pri tem
we must see the judge moramo govoriti s sodnikom
to see life mnogo izkusiti v življenju, pogovorno veselo živeti
I shall not live to see it tega ne bom doživel
I don't see him kneeling at her feet ne morem si ga predstavljati, kako kleči pred njo
to see the light figurativno spreobrniti se; videti, kaj je treba narediti, da bo prav
to see the red light figurativno zavedati se neposredne nevarnosti ali nevšečnosti
to see how the land lies odkriti, kakšen je položaj
I don't see what he means ne razumem, kaj hoče reči (kaj misli)
you will not see me shot like a dog? ne boste dopustili, da me ustrelijo kot psa?
they see too many people preveč ljudi sprejemajo (v obiske), obiskujejo
to see a play ogledati si gledališko igro
to see red sleng pobesneti
to see service pogovorno udeležiti se vojnega pohoda
to see the sights ogledati si znamenitosti
he will never see sixty again figurativno je (že) nad 60 let star
we will see you to the station spremili vas bomo na postajo
to see stars vse zvezde videti (od udarca)
see that the door is locked prepričaj se, poglej, če so vrata zaklenjena!
see this done! poskrbi (glej), da bo to narejeno!
to see things figurativno imeti privide (halucinacije)
to see through a brickwall (a millstone) figurativno biti zelo bister, "slišati travo rasti"
to see snakes figurativno, sleng biti v deliriju ali na robu deliriuma tremensa
to see one's way videti, najti način (da se nekaj napravi)
he cannot see a yard before his nose figurativno (neumen je, da) ne vidi ped pred nosom

segreto

A) agg.

1. skriven

2. tajen; skrit, zakrit; ilegalen:
agente segreto tajni agent
fondi segreti skriti, tajni fondi
società segreta tajno društvo
in segreto skrivaj, tajno

3. zaupen

4. pren. bližnji, intimen

5. privaten; tajen:
cameriere segreto tajni komornik

6. knjižno skrit, odročen

B) m

1. skrivnost, tajnost, tajna:
segreto di Pulcinella javna tajna
segreto di Stato državna skrivnost
confidare un segreto zaupati skrivnost
custodire un segreto varovati skrivnost
svelare un segreto razkriti skrivnost

2.
segreto bancario bančna skrivnost
segreto confessionale, della confessione relig. spovedna molčečnost
segreto epistolare ptt poštna tajnost
segreto istruttorio preiskovalna tajnost
segreto professionale, di ufficio uradna tajnost
avere l'obbligo del segreto biti obvezan k molčečnosti

3. skrivnost, skrivni način:
i segreti del mestiere skrivnosti poklica
il segreto del successo skrivnost uspeha

4. skrivni mehanizem

5. globina, skrivni kot:
nel segreto di v globini (česa), globoko v

sein [sɛ̃] masculin prsi; (ženske) prsi, nedra, dojka; figuré naročje; figuré srce, notranjost

sein de la terre notranjost zemlje
sein de Dieu (religion) raj
sein de l'Eglise naročje Cerkve
dans le, sur le sein v naročju
donner le sein à son enfant dojiti otroka
l'enfant prend le sein otrok sesa (pri materi)
nourrir au sein dojiti
porter dans son sein nositi pod srcem; figuré srčno ljubiti
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti, rediti gada na prsih
serrer sur, contre son sein stisniti k sebi, pritisniti na svoje prsi
vivre au sein de sa famille živeti v krogu svoje družine

sektaški pridevnik
1. (o odcepljeni verski skupnosti) ▸ szektás, szekta-Bejrut ponuja popolno odslikavo sektaških delitev, ki sicer določajo državo. ▸ Bejrút tökéletesen tükrözi a szektás megosztottságot, amely egyébként meghatározza az országot.Bela hiša je pozvala k čim hitrejši politični tranziciji v Siriji, saj bi le tako imeli večje možnosti preprečiti sektaško državljansko vojno. ▸ A Fehér Ház gyors politikai átmenetet sürgetett Szíriában, mivel ez nagyobb esélyt adna az országnak arra, hogy elkerülje a szektás polgárháborút.
Sektaško nasilje je povzročilo eno izmed največjih begunskih kriz na Bližnjem vzhodu. ▸ A szektás erőszak a Közel-Kelet egyik legnagyobb menekültválságát okozta.

2. (o koristih ozke skupini ljudi) ▸ szektás
Bistvo sektaškega obnašanja je prav v tem, da drugemu odrekamo pravico do pravilnega razmišljanja in izključujemo vse, ki mislijo drugače. ▸ A szektás magatartás lényege éppen az, hogy megtagadja másoktól a helyes gondolkodás jogát és kizárja a másként gondolkodókat.
Edvard Kardelj je v raznih svojih delih razložil, kako se je partija od 1934. leta začela otresati sektaških pogledov in je sprevidela, da bo samo v tesni povezanosti z ljudskimi množicami lahko uresničila svoje cilje. ▸ Edvard Kardelj több művében kifejtette, hogy a párt 1934-től kezdve hogyan kezdte levetni magáról a szektás nézeteket, és felismerte, hogy csak a néptömegekkel szoros együttműködésben képes elérni a céljait.

self množina selves [self, selvz]

1. samostalnik
sam (poedinec); svoja osebnost, jaz; prava narava; osebne koristi, egoizem, sebičnost, samoljubje
filozofija jaz, subjekt
biologija enobarvna cvetlica (žival)

my humble self, my poor self moja malenkost
my former (better) self moj prejšnji (boljši) jaz
his own self, his very self njegov lastni jaz
his second self njegov drugi jaz; njegov intimen prijatelj; njegova desna roka
your good selves trgovina vaša spoštovana firma
our noble selves hudomušno mi
knowledge of self poznavanje samega sebe
pity's self poosebljeno usmiljenje
a study of the self študija o jazu
he cares for nothing but self on se briga le za svoj lastni jaz
he has no other guide but self nima drugega vodnika kot svoje samoljubje
self do, self have kakor si boš postlal, tako boš spal
to refer everything to self vse nase, v svojo korist obračati
self is a bad guide to happiness sebičnost je slab vodnik k sreči

2. pridevnik
enoten, brez primesi, naraven (barva)
arhaično isti

a self trimming pozamenterija iz istega (enotnega) materiala

3. zaimek
sam

a cheque drawn to self nase izstavljen ček
a ticket admitting self and friend vstopnica za sebe in za prijatelja

Sē-mūrius 3 (sē (= sēd) in mūrus) semúrijski = od (mestnega) obzidja oddaljen, obmesten: Cato ait Larentiam meretricio quaestu locupletatam post excessum suum populo Romano agros Turacem, Semurium (k rimskemu obmestju sodeče polje z Apolonovim svetiščem), Lintirium et Solinium reliquisse MACR.; subst. Semurium -ii, n Semúrij, Semúrijsko polje: eis quoque divisit Semurium CI.

senātrīx -īcis, f (fem. k senātor) senatorka: PRISC.

senātus -ūs, m (senex)

1. rimsko starešinstvo, rimski državni svet, rimski senat. V času kraljev je imel senat le posvetovalno oblast, v času republike pa je bil najvišja veja oblasti, duša in središče celotne države, čeprav je bila maiestas v rokah ljudstva. V času cesarjev, ki so vso državno oblast združili v svojih rokah, je senat izgubil samostojnost in pomen. Senatu, ki se je shajal v kuriji (curia) ali kakem svetišču, so predsedovali sprva kralji, pozneje konzuli, pretorji, včasih tudi ljudski tribuni: senatum rei publicae custodem, praesidem, propugnatorem collocaverunt CI., cum potestas in populo, auctoritas in senatu sit CI., nisi essent in senibus (sc. consilium, ratio), non summum consilium maiores nostri appellassent senatum CI., nec nisi post annos patuit tunc curia seros: nomen et a senibus mite senatus erat O. Posebne zveze: senatus populusque Romanus (okrajšano SPQR) CI. idr. ali samo senatus populusque L. (redko obratno, gl. populus) (rimski) senat in (rimsko) ljudstvo = posvetovalna in zakonodajna oblast, posvetovalna in zakonodajna veja rimske oblasti; senātūscōnsultum -ī, n (ixpt.), tudi senātūs cōnsultum in okrajšano SC, senatski sklep, sklep senata, z vsemi pravicami, ki jih ima senat (torej z zakonito močjo in zakonskimi pooblastili): CI. idr.; toda senātūs auctoritas CI. idr. senatsko (senatovo) mnenje, mnenje senata (brez zakonite moči in zakonskih pooblastil), prīnceps senātūs L. prvak senata (prvi senator iz senatorskega imenika, ki ga je prebral cenzor; gl. pod prīn-ceps), senatum vocare, convocare CI. senat sklicati (sklicevati), senatum legere L. ali recitare CI., L. (o cenzorju) brati, prebrati (prebirati) senatorski imenik, in senatum legere aliquem CI., L. (iz)voliti, spreje(ma)ti koga v senat, narediti koga za senatorja, in senatum venire CI. priti v senat, biti sprejet v senat, postati senator (prim. spodaj 2. a)), aliquem senatu movere S. idr. ali de senatu movere CI. ali senatu removere L. ali ex senatu eicere CI. izključiti koga iz senata (če je cenzor pri branju seznama (imenika) senatorjev izpustil ime katerega med njimi, je bil ta izključen iz senata).

2. meton.
a) senatska skupščina, senatsko zborovanje, zasedanje senata, senatno zasedanje, senatska seja: senatus est ali senatur habetur CI. senat zboruje, senat je zbran, senat zaseda, senat ima sejo, in senatum venire CI. priti (iti, prihajati) k senatni seji, senatum alicui dare CI. EP., L., S. dovoliti komu dostop k senatni seji, dovoliti komu zaslišanje na senatni seji, pustiti (puščati) koga pred senat, senatum mittere, dimittere CI., senatus frequens CI. zelo (številno) obiskana senatna seja (tako da je bil zbor sklepčen).
b) senatorski (častni) sedeži v gledališču: in senatu sedere SUET.

3. metaf.
a) starešinstvo, svet, senat nerimskih narodov: senatus ac populus Carthaginiensis L., senatus Remorum C., Aeduos omnem senatum amisisse C., senatus Lacedaemoniorum (= gr. γερουσία) N.
b) sploh skupščina, svèt: cum tamquam senatum philosophorum recitares CI., de senatu doctorum excludere HIER., senatus deûm M.
c) šalj. = visoki svet: senatum congerronum convocare PL., de re argentaria senatum convocare in corde consiliarium PL., sibi senatum consili in cor convocare PL., redeo in senatum rusum PL., frequens senatus poterit nunc haberier PL.

Opomba: Star. gen. sg. senātuis: FANNIUS AP. CHAR., SIS. AP. NON., VARR. AP. GELL., NIGIDIUS AP. GELL. ali senātī: PL., SIS. AP. NON., CI., CI. EP., CAELIUS AP. CI. EP., S., Q., AUS.; dat. sg. nav. senātuī, tudi senātū: T.

send^*2 [send]

1. prehodni glagol
poslati, odposlati (to kam)
odpraviti; spraviti v gibanje; izstreliti (naboj); usmeriti, nameriti (pogled) (at k, proti)
udariti, vreči (žogo); (o bogu) dati, nakloniti

2. neprehodni glagol
poslati (for po)
poslati sporočilo

our attack sent the enemy flying naš napad je pognal sovražnika v beg
to send s.o. about his business na kratko odpraviti koga, spoditi koga
to send s.o. crazy znoriti koga
to send coals to Newcastle napraviti nekaj nepotrebnega, odvečnega; v Savo vodó nositi
to send s.o. to Coventry figurativno ne se hoteti družiti s kom
to send for s.th. poslati po kaj, dati si prinesti kaj, naročiti kaj
to send for the doctor poslati po zdravnika
God send it may not be so! daj bog, da ne bi bilo tako!
to send to invite s.o. poslati komu (po)vabilo
to send one's love poslati prisrčen pozdrav, pozdraviti po kom
to send s.o. mad (out of his mind) razdražiti, razbesneti koga, spraviti koga v blaznost, znoriti koga
to send a message poslati sporočilo
I sent him packing figurativno odpustil sem ga (iz službe), spodil sem ga
to send by post poslati po pošti
his playing really sends me njegovo igranje me zares prevzame (navduši)
to send one's kind regards lepo pozdravljati
to send to the right-about, send packing sleng na kratko koga odpraviti, odpustiti koga, poslati k vragu koga
the news sent her into hysterics ob tej novici je postala histerična
to send to school poslati v šolo
to send to the skies sleng ubiti
to send a shell izstreliti granato
send him victorious! da bi (le) zmagal!
send me a word! sporoči (piši, javi se) mi!

senēscō -ere, senuī (incoh. k senēre)

1. ostare(va)ti, (po)starati se: PLIN., VAL. MAX., SUET., AUG. idr., tempora labuntur tacitisque senescimus annis O., senescendum fore tantum terrarum vel sine proelio obeunti CU., arbores quo magis senescunt, hoc maturius ferunt PLIN.; gerundiv nam. pt. pr.: longissimum spatium senescendorum hominum VARR.

2. metaf.
a) (pred časom) (o)stareti, (po)starati se, (za)hirati, (s)hirati, (s)hujšati, (z)medleti ipd.: COL. idr., otio tam diutino L., dis hominibusque accusandis L. medleti od obtožb bogov ..., amore habendi H., quodam inani circa voces studio Q., ne desiderio senescant (sc. agni) VARR., senescens equus H.
b) (o)slabeti, oslabe(va)ti, o(b)nemoči, omagati (omagovati), obnemagati, (o)pešati, pojemati (pojemovati, pojemavati), (s)hirati, giniti (ginevati), (z)manjšati se, propasti (propadati), izgubiti (izgubljati) moč, veljavo: VARR., LUCR., PLIN. IUN., SIL., T., VELL. idr., cum ... Atheniensium ... opes senescere, contra Lacedaemoniorum crescere videret N., senescit Hannibalis vis L., senescere dilatione belli vires suae videbantur L., senescunt vires S. FR., sensim sine sensu senescit aetas CI., neu senescere bellum ... sineret L. da bi vojno vojevali leno (mlačno), da bi se ... leno (mlačno) vojskovali, senescere igitur civitatem otio ratus L., prope senescente Graeciā CI., ne cunctando senescerent consilia L. da se ne bi izjalovili, continua messe senescit ager O., arbores hiemali tempore cum luna simul senescentes CI., hiems senescens CI., luna senescens (naspr. crescens) CI., senescere eos (sc. uniones) putant PLIN. da obledijo, omni in salem caseo senescente PLIN. ker prehaja ... v sol, coma senescens DOMITIANUS AP. SUET. izpadajoči.

Senf, der, (-s, -e) gorčica; Pflanzenkunde Sinapis: gorčica, gorjušica; Brassica: Schwarzer Senf Pflanzenkunde črna ogrščica; figurativ (überall) seinen Senf dazugeben müssen (k vsemu) pritakniti še svojo

Sēniēnsis -e (Sēna) sénski = k etrur(ij)skemu mestu Sena (Sena, zdaj Siena) sodeč: colonia Seniensis T., PLIN. senska kolonija; subst. Sēniēnses -ium, m Sén(ij)ci, preb. Sene: Seniensium plebes T.

sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona

à mon sens po mojem (mnenju)
au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
en un sens v nekem pogledu, oziru
en tous sens v vseh smereh
en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
sens devant derrière narobe
sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
sens commun, bon sens zdrava pamet
sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
sens giratoire krožni promet
sens de l'orientation orientacijski čut
mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
organes masculin pluriel des sens čutila
voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer

sense¹ [sens] samostalnik
čut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost
množina razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenje

in (out of) one's senses (ne) pri zdravi pameti
against common sense proti zdravi pameti
the five senses petero čutov
the sense of hearing čut sluha, sluh
sense of duty (responsibility) čut dolžnosti (odgovornosti)
sense of pain občutek bolečine
a sense of wrong občutek (sebi prizadete) krivice
common (good, sound) sense zdrava pamet, zdrav razum
a man of sense pameten človek
any man in his sense vsak pameten človek
in every sense v vsakem pogledu
in a sense v nekem pogledu, nekako
literal (figurative, proper) sense of a word dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besede
be a man of sense! bodi no pameten!
she is not in her right senses ona ni čisto pri pravi pameti
are you out of your senses? si ob pamet?, si znorel?
we must bring him to his senses moramo ga spametovati
to come to one's senses priti k pameti, spametovati se; zavedati se
she was frightened (scared) out of her senses bila je vsa iz sebe (ponorela je) od strahu
he has no sense of humour on nima smisla za humor
I have no sense of locality nimam občutka za orientacijo
she had not the sense to turn off the gas ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plin
to lose (to take leave of) one's senses izgubiti pamet
to make sense of s.th. dati čemu smisel, razumeti kaj
it does not make sense (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivo
he'll need all his senses potreboval bo vso svojo pamet
to recover one's senses priti spet k pameti, spet se zavedeti
it stands to sense čisto jasno je
have you taken leave of your senses? si ob pamet? si znorel?
talk sense! govori pametno!

sēnso m

1. čut:
i cinque sensi pet čutov
organi dei sensi čutila
errore dei sensi čutna prevara
sesto senso šesti čut

2.
sensi pl. zavest:
perdere i sensi pasti v nezavest, onesvestiti se
recuperare, riacquistare i sensi osvestiti se, priti spet k zavesti

3.
sensi pl. čutnost, spolna sla, senzualnost:
piaceri dei sensi čutne naslade

4. občutek:
senso di colpa občutek krivde
provare, sentire un senso di tristezza, di vuoto čutiti se žalostnega, praznega
fare senso biti zoprn

5.
sensi pl. izraz (v pismih)
con i sensi della mia stima s spoštovanjem

6. čut:
buon senso, buonsenso, senso comune zdrava pamet
senso critico kritični čut, nepristranost
senso estetico estetski čut
senso morale moralni čut
senso pratico praktičnost
avere, non avere il senso di imeti, ne imeti čut za

7. smisel, pomen:
senso chiaro, oscuro jasen, nejasen pomen
senso letterale, proprio, figurato dobesedni, preneseni pomen
doppio senso dvoumnost
il suo atteggiamento è senza senso njegovo obnašanje je nesmiselno

8. način:
in un certo senso na neki način, v nekem smislu
rispondere in senso affermativo, negativo odgovoriti pritrdilno, odklonilno

9. smer:
nel senso della larghezza, della lunghezza po širini, dolžini
senso unico, vietato avto obvezna, prepovedana smer

10. admin.
a senso di, ai sensi di po, na podlagi:
ai sensi dell'articolo na podlagi člena

sentar [-ie-] posaditi, postaviti (tabor); knjižiti, vnesti v; stati na, sedeti na; prilegati se, všeč biti, dobro deti, ugajati

sentar al débito kot dolg knjižiti
sentar un principio postaviti načelo
sentarle la mano a uno lotiti se koga
la lluvia ha sentado el polvo dež je uničil prah
sentar bien tekniti; dobro pristojati; ugajati; spodobiti se
me ha sentado mal el paseo sprehod mi je škodil
le sienta bien prav mu pride; pristoja mu (obleka); prav mu je, prav se mu godi
sentarse sesti; ugrezniti se
sentarse a la mesa k mizi sesti
¡siéntate aquí! sedi semkaj!