Franja

very² [véri] prislov
zelo; prav, zares; v polnem pomenu; baš

very good prav, v redu, se strinjam
very well prav dobro, v redu
very much zelo, izredno
my very own zares moj, osebno moj
the very best quality res najboljša kakovost
at the very latest res najkasneje
it is the very last thing to do to je res (prav) zadnja stvar, ki jo je treba narediti
you may keep it for your very own lahko si to obdržiš kot svojo (pravo) last
I'll do my very utmost napravil bom prav vse, kar bo v moji moči
I bought it with my very own money to sem kupil z res svojim denarjem

ves vsa, vse all; whole; entire; total; complete

mi vsi all of us
vse, razen... all but...
vsa Slovenija all Slovenia
vsa dežela the whole country
po vsej Angliji all over England
vsa Evropa all Europe, the whole of Europe
po vsem svetu all over the world
na vseh straneh on all sides
vsa družba the whole (ali all the) company
vsa moja družina je tu all my family are here
(skozi) ves dan all day long, the whole day long
vsi in vsak all and sundry
vse moje življenje all my life
v vseh ozirih in all respects
po vseh štirih on all fours
vse mogoče all sorts, all kinds (of)
za ves svet ne not for all the world
z vso (možno) hitrostjo with all speed
vse mesto je bilo tam the whole town was there
vse je zaman it is all in vain, it is all to no avail
to je vse, kar lahko storim zate that's all I can do for you
vsi trije so krivi they are all three guilty
delati vso noč to work all night
preživeli smo skoraj ves julij na deželi we spent nearly the whole of July in the country
biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with fury
on je vse prej kot pošten he is anything but honest
hiša je vsa iz kamna the house is entirely of stone
to je vse, kar lahko rečem that is all I can say
prebral sem vso knjigo I have read the book from cover to cover
pripravljeni smo storiti vse zanj we are ready to do anything for him
razpravljati o vsem mogočem, samo ne o politiki to discuss anything but politics
tresti se po vsem telesu to tremble all over
ne delaj si skrbi, vse se bo uredilo! don't worry, it'll be all right!

ves čas stalna zveza
1. (skozi celotno aktivnost) ▸ mindvégig, egész idő alatt, folyamatosan
Ves čas so vodili, z največjo razliko treh golov. ▸ Mindvégig vezettek – maximum háromgólos különbséggel.
Naj bo vaš fotoaparat z vami ves čas. ▸ Egész idő alatt legyen önnél a fényképezőgép.
Ves čas sejma je potekal tudi voden otroški program. ▸ A vásár ideje alatt folyamatosan voltak felügyelet mellett vezetett gyermekprogramok is.
Ves čas večerje sva se pogovarjala. ▸ A vacsora alatt mindvégig beszélgettünk.

2. lahko izraža poudarek (neprestano) ▸ mindvégig, állandóan, folyamatosan
Minister je sicer ves čas zatrjeval, da je nedolžen. ▸ A miniszter mindvégig állította, hogy ártatlan.
Vajeni smo, da ves čas samo govori in vmes preklinja, vendar ni slab človek. ▸ Hozzászoktunk, hogy állandóan beszél és közben káromkodik, de nem rossz ember.

vesél merry, cheerful, gay; glad; joyful, joyous; pleased

veséla družba cheerful company, happy band
vesél božič! (a) merry Christmas!
zelo vesél (židane volje) as merry as the day is long, as pleased as Punch
vesél smeh merry laugh
vesél sem, da vas spet vidim I am glad to see you again
biti vesél česa to be glad about something
veséla novica je prišla k nam včeraj the glad news reached us yesterday

vest [vest]

1. samostalnik
telovnik, vestija; ženski telovnik (srajca), životec, majica
poetično obleka; (redko) talar; površnik

a vest-pocket camera zelo majhen fotografski aparat

2. prehodni glagol
poetično obleči (with v kaj)
okrasiti (oltar); podeliti (with kaj)
zaupati; prenesti (pravico itd.) (in s.o. na koga)
pooblastiti
pravno zaseči, zapleniti (premoženje)

the whole power is vested in the people vsa oblast je v rokah ljudstva
neprehodni glagol
obleči si (službeno) obleko, obleči se; pripadati (in komu)
preiti (in na)

the title vests in the oldest son naslov pripade najstarejšemu sinu
the vested rights pridobljene (utrjene) pravice

vést¹ (novica, sporočilo) piece of news; news pl (s konstr. v sg); arhaično tidings pl; (piece of) information; report, account; advice; (važna) intelligence

najnovejše vésti the latest news, red-hot news
imam sijajno vést za vas I have a splendid piece of news for you
pričakujem od njih nadaljnjih vésti I am awaiting their further news
prišla je vést, da je sklenjen mir news arrived that peace had been concluded
lažna vést false (ali fabricated) report, canard
to je dobra vést this is good news
domače vésti home news, local news
kratke vésti news items
raznašalec vésti (klepetulja) gossip, newsmonger
povedati mu morate to slabo vést you must break this bad news to him
slabe vésti se kaj hitro izvejo bad news travels fast
že dolgo nimam vésti od njega I've had no news from him for a long time
o njem ni nobenih vésti nothing has been heard of him
zadnje vésti latest (ali last-minute) news, (v časopisu) stop-press
če ni vésti, je vse v redu no news is good news

vést² conscience

brez vésti conscienceless
čista vést clear (ali good) conscience
slaba vést guilty (ali bad) conscience
z mirno vestjo with an easy conscience
proti moji vésti contrary to my conscience
kosmata vést elastic conscience
glas vésti the voice of conscience
izpraševanje vésti examination of one's conscience
grizenje vésti twinges pl of conscience, pangs pl of remorse, qualms pl of conscience, scruples pl
oseba, človek brez vésti conscienceless (ali unscrupulous, unconscionable, unprincipled) person
za pomirjenje vésti for conscience(') sake
izprašati si vést to examine one's conscience
imeti koga na vésti to have someone on one's conscience
imeti kosmato vést to have an easy-going conscience
vest ga grize his conscience is bothering him
ima dva umora na vésti he has two murders on his conscience
ne maram imeti tega na vésti I don't want to have that on my conscience
vést me peče I am conscience-stricken; my conscience is tormenting me (ali is giving me no peace), I am stung with remorse
vést ga je pekla his conscience troubled him, he had qualms of conscience, he was conscience-stricken
olajšati si vést to get something off one's conscience
pomiriti si vést to appease (ali to soothe, to salve, to quieten) one's conscience
z mirno véstjo lahko to storite you may do it with an easy conscience

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind

véti (vejem) to blow

veter veje it is blowing

vex [veks] prehodni glagol
(z malenkostmi) nadlegovati, šikanirati, jeziti, ozlovoljiti, zafrkavati, zbadati, razburjati, iritirati; sitnariti (komu), dolgočasiti; mučiti, stiskati, tlačiti; telesno mučiti; povzročati muke ali žalost (komu); žalostiti, prizadeti (komu) bolečine
zastarelo vzvaloviti, vzvrtinčiti, razgibati, burkati; premetavati; vznemiriti; živo, strastno diskutirati, razpravljati (o čem)

vexed by storms razburkan od viharjev
how vexing! kakšna sitnost! ali se ne bi človek jezil!
a vexed question zelo diskutiran problem
to be vexed with jeziti se na
don't get vexed about it! ne jezite se zaradi tega!
want of money vexes many pomanjkanje denarja stiska mnoge
this is enough to vex a saint to bi še angela spravilo v obup

viable [váiəbl] pridevnik
medicina sposoben za življenje
botanika ki se more obdržati pri življenju (tudi figurativno)
ki more živeti

the newly-created State is not viable na novo (nedavno) ustvarjena država ni sposobna za življenje

vībīx -īcis, f (sor. z vibrāre; prim. let. wībele proga, maroga, wīle šiv, proga, brazgotina) proga (od udarca), maroga, progasta podplutba, modrica, oteklina, brazgotina (od udarcev), starejše krotovíca: Ca. ap. Non., Pl. ap. Varr., Fest., Prisc., insignitas iniurias, plagas, verbera, vibices, eos dolores atque carnificinas per dedecus Ca. ap. Gell, si puteal multa cautus vibice flagellas Pers., verberum vulnera atque vibices pellibus ovium recentibus inpositis obliterantur Plin., quale[s] illic homunculi vibicibus livid[in]is totam cutem depicti Ap., erubescit apud eos, si qui non infitiando tributa plurimas in corpore vibices ostendat Amm.; pren.: introspice ulcera et vibices animae eius Ambr. — Soobl. vībex -īcis: Prisc. (z obema obl.), Adamantius Martyrius ap. Cass.

vice-gerent [váisdžérənt]

1. samostalnik
namestnik; zastopnik; vršilec dolžnosti; delegat; pooblaščenec

religija the Pope is God's vice-gerent papež je božji namestnik

2. pridevnik
namestniški; pooblaščen

video igra stalna zveza
(elektronska igra) ▸ videójátékDanes je tudi pri odraslih moderno, da igrajo video igre. ▸ Manapság a felnőtteknél is divat, hogy videójátékokat játszanak.
Moj devetletni sin je zasvojen z video igrami. ▸ A kilencéves fiam videójáték-függő.
Sopomenke: videoigra

vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn

vídez appearance; likeness; outward form

na vídez apparently, seemingly
po vsem vídezu to (ali by) all appearances, as far as appearances go
(le) na vídez for the sake of appearances, for appearance's sake
imeti vídez to seem to be, to have the air of
dajati si vídez to pretend to be, to pass for, to assume an a pearance
ohraniti vídez (normalnosti, uglednosti) to save appearances, to keep up appearances
biti lepega vídeza to make a fine sight
soditi po vídezu to judge by appearances
le na vídez je zdrav he merely seems healthy
proti vsemu vídezu, v nasprotju z vídezom contrary to all appearances, to all likelihood
vídez vara all is not gold that glitters, beauty is but skin deep
vídez (dostikrat) vara appearances pl are (often) deceptive

vidík point of view, viewpoint, view; sight

na vidíku in sight
iz vidíka out of sight
v vidíku within sight of
biti na vidíku to be in sight, to become visible, (nejasno) to loom in the distance
ladja je na vidíku (na obzorju) a (oziroma the) ship heaves in sight
prepir je na vidíku (figurativno) a quarrel is the offing

view¹ [vju:] samostalnik
videnje, gledanje; pogled, razgled, pregled; prizor
pravno ogled; vidik, ozir, stališče, mnenje, mišljenje, naziranje, nazor, sodba (on, of o)
namera, namen, nakana, smoter; načrt; upanje
fotografija posnetek, slika

in view of z ozirom na, gledé; pogovorno z namenom
in my view po mojem mnenju
on view razstavljen (za ogled), na ogled(u), na razstavi
on nearer view pri (p)ogledu bolj od blizu
with a view to (ali of) z namenom (da), nameravajoč, računajoč na; imajoč pred očmi, v načrtu
to the view odprto, odkrito, javno
in full view of prav pred očmi (koga)
view of life življenjski nazor
view of the mountains pogled na planine
aerial view slika iz letala (iz zraka)
bird's-eye view ptičja perspektiva
front view pogled spredaj
my end in view (is...) cilj, ki ga imam pred očmi, (je...)
no view of success nobenega upanja za uspeh
plain to the view dobro, jasno viden
point of view vidik, stališče, gledišče
private view zaseben ogled slik pred otvoritvijo za javnost
he did that with a view to promotion to je naredil, da bi napredoval
to fall in with (to meet) s.o.'s views strinjati se z namerami (željami) kake osebe
to form a view on s.th. ustvariti si mnenje o čem
to give a general view of s.th. dati splošen pregled o čem
I have other views for the winter imam druge načrte za zimo
to go out of view izgubiti se iz vida
I got a good view of the volcano dobro sem videl vulkan
to have in view imeti pred očmi (v načrtu, v vidu); imeti na umu, nameravati
I have it in view to nameravam
my window has a fine view of the street z mojega okna je lep pogled na ulico
to hold (to take, to keep) a view of s.th. imeti (svoje) mnenje o čem
to keep in view ne odvrniti oči (od), ne izgubiti izpred oči
to hold different views imeti različne poglede (naziranja)
to lose view of s.th. izgubiti kaj iz vida
this will meet my views to bo služilo mojemu namenu
to sell views of Paris prodajati razglednice, slike itd. Pariza
to take short views figurativno ne biti dalekoviden

vilica samostalnik
1. tudi vilice (del jedilnega pribora) ▸ villaTesto večkrat prebodemo z vilico, da se med peko ne dviga. ▸ A tésztát többször átszúrjuk villával, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.Banano zmečkajte z vilico, zamešajte jajce in mandljevo olje. ▸ A banánt villával pépesítse, keverje bele a tojást és a mandulaolajat.Paradižnik z vilicami pretlačimo, da se razkuha. ▸ A paradicsomot villával pépesítse.
Vzel je plastične vilice in se pri mizi v kotu lotil piščanca. ▸ Fogta a műanyag villát, és a sarokban lévő asztalnál nekilátott a csirkének.

2. pogosto v množini (del kolesa ali motorja) ▸ villaKuhar je, ne da bi zaviral, zapeljal v križišče in zadel v prednjo vilico kolesa, tako da je kolesarka padla po vozišču in se hudo ranila. ▸ A szakács fékezés nélkül hajtott be a kereszteződésbe és nekiment a kerékpár első villájának, amitől a kerékpáros az úttestre esett és súlyosan megsérült.
Izboljšan je šeststopenjski menjalnik, predelali pa so tudi sprednje vilice. ▸ Javítottak a hatfokozatú váltón és az első villákat is átdolgozták.

3. ponavadi v množini (orodje za nakladanje) ▸ villaS sodelavcema je s tovornega avtomobila raztovarjal nakladalno vilico za delovni stroj. ▸ Kollégáival éppen egy munkagép rakodóvilláját pakolták le egy teherautóról.

4. ponavadi v množini (vrtnarski pripomoček) ▸ villaSadilne vilice lahko uporabite za delitev majhnih trajnic. ▸ A kisebb évelők osztásához használhat ültetővillát.

5. ponavadi v množini (del telefona) ▸ villaPrekinila je zvezo in glasno položila slušalko na vilice. ▸ Megszakította a hívást és a villára csapta a kagylót.

6. (del brade) ▸ állkapocscsont
Zdravniki so ugotovili, da ima premaknjeno vilico in hud pretres možganov. ▸ Az orvosok megállapították, hogy elmozdult az állkapocscsontja és súlyos agyrázkódást szenvedett.

vindex -icis, m, f (beseda etim. ni natančno pojasnjena; morda iz *veni [*vini] in dicere; veni [vini] najbrž sor. z irskim fine velika družina (rodovina), sorodstvo, pleme, fin-gal morilec člana rodovine, s starogalskim Veni-carus svoje rodovine vreden, s stvnem. wini rodovinski, prijatelj; *veni-dic-s [*vini-dic-s] bi bil torej tisti, „ki pred sodnikom pove, da je kdo „pripadnik njegovega rodu“ in ga lahko brani kot porok ali „tisti, ki zahteva prisoditev kake stvari kot rodbinske lasti“, ali „tisti, ki napove krvno maščevanje“, tj. da bo njegov rod krvavo maščeval kako storjeno mu krivico; prim. lat. vindicō [vendicō], vindiciae in venus eris)

1. kdor kje posega vmes, odločevalec: dignus vindice nodus H. zaplet, vreden, da ga kdo (kak bog) razreši.

2. tisti (tista), ki zahteva kako pravico, tisti (tista), ki vzame koga v zaščito, porok (porokinja), garant (garantinja), branitelj (braniteljica), zaščitnik (zaščitnica), zavetnik (zavetnica), rešitelj (rešiteljica), osvoboditelj (osvoboditeljica): Pl., Sen. tr., Cl., Dig. idr., vindex ab eo, quod vindicat, quo minus is, qui prensus est, ab aliquo teneatur Fest., assiduo vindex adsiduus esto proletario civi, quoi quis volet vindex esto Tab. XII ap. Gell., Milo vindex vestrae libertatis Ci., habet sane populus tabellam quasi vindicem libertatis Ci., vindex aeris alieni Ci. zaščitnik upnikov, maiestatis imperii L., regni Iust., periculi L. rešitelj iz revščine, iniuriae L. branitelj zoper krivico, vindex ultorque parentis O., timuere dei pro vindice terrae (= pro Hercule) O., vindice decepto O. prekanivši (ukanivši) čuvarja zlata (zmaja); kot adj. = braneč kaj, potegujoč se za kaj: vox una vindex libertatis L., vindicibus pacatus viribus orbis O. od braneče moči (Herkulove).

3. kaznovalec (kaznovalka), maščevalec (maščevalka), starejše osvetnik (osvetnica): te vindicem coniurationis vis esse Ci., custos ac vindex cupiditatum Ci., carcer vindex nefariorum Ci., Furiae deae … vindices facinorum et scelerum Ci., tu debita vindex huc ades Stat. (o Tizifoni), iniuriae L. preprečevalec; occ.: vindex rerum capitalium S. izvrševalec kazni v kazenskih pravdah, rabelj, krvnik; pren.: honori posterorum tuorum ut vindex fieres Pl. da postaneš tako rekoč rabelj časti … = da omadežuješ čast … ; kot adj. = maščujoč, maščevalen, kaznujoč, kaznovalen: vindice flammā everti penates O., facta virûm multantes vindice poenā, Eumenides Cat. — Kot nom. propr. C. Iūlius Vindex Gáj Júlij Víndeks iz knežjega rodu Akvitancev, propretor v severni Galiji v času cesarja Nerona, zoper katerega se je dvignil l. 67 po Kr.: T.