Franja

primo moški spol bratranec; domače tepec, prismoda

primo hermano, primo carnal rodni bratranec
primo segundo bratranec v drugem kolenu
es su primo hermano čisto je podoben (stvar)
me cogió de primo (fig) prevaral me je, opeharil me je
hacer el primo iti na limanice, dati se za nos voditi

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

prines|ti [ê] (-em) prinašati bringen (s seboj mitbringen, komu nasproti entgegenbringen, za kom nachbringen, hinterherbringen, mimogrede vorbeibringen, nazaj wiederbringen), tragen (s seboj/sem herbeitragen, herantragen, noter hereintragen, ven heraustragen); veter: wehen, anwehen, wirbeln (noter hereinwehen, hereinwirbeln, ven herauswehen, herauswirbeln); voda: schwemmen, spülen (sem heranschwemmen, heranspülen, na površje hochspülen), tragen; pes: apportieren; (iti iskat) holen (sem hierherholen, herüberholen)
figurativno prinesti denar Geld abwerfen, einen Gewinn abwerfen, einbringen, predstava, film: einspielen
sporočilo: überbringen
prinesti srečo Glück bringen
prinesti nesrečo Unglück bringen
ki je prinesel izgubo verlustreich
posel, ki je prinesel izgubo das Verlustgeschäft
dati prinesti bringen lassen, holen lassen
figurativno prinesti komu kaj na krožniku (jemandem (etwas)) auf dem silbernen Tablett servieren
prinesti komu kaj na nos (jemandem (etwas)) zutragen
okoli prinesti koga (jemanden) behumsen, beschwindeln
prinesti v dar zum Opfer bringen
ena lastovka še ne prinese pomladi eine Schwalbe macht noch keinen Sommer

print¹ [print] samostalnik
tisk tisk, tiskanje; tiskovina
ameriško tiskana stvar, časopis, revija; odtis, vtisk, znak, sled (npr. noge)
umetnost grafični list; časopisni papir; tiskanina (blago), katun
fotografija kopija
tehnično kalup, model, žig

the prints tisk
ameriško daily prints dnevno časopisje
foot print sled noge
finger print odtis prsta
in print v tisku, v prodaji (knjiga)
figurativno in cold print v črno belem
out of print razprodan (knjiga)
to rush a book into print hitro dati v tisk

priokús aftertaste, strange taste, peculiar flavour; tinge

dati čemu priokús to tinge something
imeti priokús česa, po čem to be tinged with something, to have a trace of something

priorité [priɔrite] féminin prednost, prioriteta, prednostna pravica, prvenstvo

priorité (aux croisements) prednost vožnje (na križiščih)
la priorité me revient jaz imam prednost (vožnje)
route féminin à priorité prednostna cesta
priorité à droite z desne prihajajoče vozilo ima prednost
avoir priorité imeti prednost pri vožnji
avoir un droit de priorité sur imeti prednost pred kom
donner la priorité à quelque chose dati prednost čemu, bolj ceniti kaj
évacuer les enfants en priorité evakuirati otroke pred vsemi drugimi

prioritéta (-e) f priorità, precedenza:
dati prioriteto dare la precedenza

priority [praiɔ́riti] samostalnik
prioriteta, prednost (over, to)

priority bond prednostna obligacija
priority holder kdor ima prioriteto
priority share prioritetna delnica
priority list prioritetna lista
of first (ali top) priority najbolj nujno
to give high priority to dati največjo prednost čemu (komu)
to take priority of imeti prednost pred kom
priority of birth prvorojenstvo
priority road prednostna cesta
priority rule pravilo o prednosti

príplod m, prìplodak -tka m
1. prireja: stoka za priplod plemenska živina
2. dati novac na priplod dati denar na obresti

pripómba observation ženski spol , remarque ženski spol , (pisna) note ženski spol , (v knjigi) annotation ženski spol

obrobna pripomba note marginale
dati pripombe o faire des remarques (ali des observations) sur (ali concernant) quelque chose

pripómba observación f ; (pismena) nota f , advertencia f

obrobna pripomba nota f marginal
dati pripombe o hacer observaciones acerca de (ali sobre)

prise [priz] féminin vzetje; zavzetje, osvojitev; ujetje, prijetje; prijem (pri plezanju, pri rakoborbi); odvzetje, plen; zamrznjenje; photographie posnetek; figuré vtis (sur na); oblast

prise d'armes (militaire) parada (z orožjem)
prise de bec (figuré, familier) pričkanje
prise en charge (de frais) prevzem (stroškov)
prise en chasse zasledovanje, hajka
prise de conscience osveščenje
prise de contact navezava stikov
prise en considération upoštevanje
prise de corps aretacija; zaporno povelje
prise de courant vtikalo, odvzem elektrike
prise d'eau zajetje vode; hidrant; vodovodna pipa
prise d'échantillon odvzem vzorca
prise de film filmanje
prise d'incendie priprava za gašenje (ognja)
prise instantanée (photographie) momentka
prise au magnésium posnetek z bliskovno lučjo
prise des mesures ukrepanje
prise de position pesebno mnenje, stališče o čem
prise de possession prisvojitev
prise en procès-verbal vpis v zapisnik
prise de sang odvzem krvi
prise de sol en parachute pristanek s padalom na zemlji
prise (de tabac) ščepec (tobaka)
prise de télévision televizijski posnetek
prise de terre (radio) ozemljitev
prise d'une ville zavzetje mesta
fiche féminin de prise (él) vtikač
avoir prise sur quelqu'un imeti koga v oblasti; napraviti vtis na koga
décréter la prise de corps izdati zaporno povelje
donner prise à dati povod za
donner prise sur soi pokazati svojo slabo stran
être aux prises biti si v laseh, tepsti se (avec quelqu'un s kom)
faire prise z(a)mrzniti, strditi se
lâcher prise izpustiti (plen); popustiti, odnehati
en venir aux prises spopasti se, skočiti si v lase
on n'a pas de prise sur lui njemu ne moreš nič, ne prideš mu blizu

priseg|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Schwur (ljubezenska Liebesschwur, maščevanja Racheschwur)

2. pravo der Eid, (priseganje) die Eidesleistung, die Eidesablegung, die Beeidigung (des …)
kriva prisega der Meineid, das Eidesdelikt
-eid (civilna Bürgereid, na ustavo Verfassungseid, razodetvena Offenbarungseid, vojaška Fahneneid)
formula prisege die Eidesformel
namesto prisege eidesstattlich, an Eides statt
brez prisege uneidlich
enak prisegi eidesgleich
obrazec prisege die Eidesnorm
obveznost prisege die Eidespflicht
odklonitev prisege die Eidverweigerung, Eidesverweigerung
prelomitev prisege der Eidbruch
dati prisego einen Eid schwören/leisten/ablegen
kdor odklanja prisego der Eidverweigerer
pod prisego unter Eid
potrditi s prisego kaj (etwas) beeiden, beeidigen
pravica odklonitve prisege das Eidesverweigerungsrecht
prelomiti prisego eidbrüchig werden, den Eid brechen
s prisego eidlich
vezan s prisego eidgebunden
terjati prisego od koga (jemandem) einen Eid abnehmen
za prisego sposobna starost die Eidesmündigkeit

prisilna dražba ženski spol pravo die Zwangsversteigerung
dati na prisilno dražbo (etwas) zwangsversteigern

pristánek² (privolitev, soglasje) agreement, assent, consent

dati svoj pristánek to give one's assent
ne dati pristánka to withhold one's consent

pristójnost competence; cognizance; (sodne oblasti) jurisdiction

dati pristójnost sodišču to confer jurisdiction on a court
priti pod pristójnost sodne oblasti... to come under the jurisdiction (of)
spadati v pristójnost to fall within the competence (of)

pritôžba reclamación f ; queja f ; alzada f ; (protest) protesta f

dati komu povod za pritožbo dar a alg motivos de queja
vložiti pritožbo proti formular una queja contra, presentar una reclamación (pri a); elevar una protesta contra; jur interponer recurso de queja
ničnostna pritožba (jur) demanda f de nulidad
pismena pritožba escrito m de queja

pritrdi|ti² (-m) pritrjevati (jemandem) zustimmen, čemu (einer Sache) zustimmen, (etwas) bejahen; (dati prav) (jemandem) Recht geben, recht geben, beipflichten
vsemu vedno pritrditi zu allem ja und amen sagen

privilege¹ [prívilidž] samostalnik
privilegij, posebna pravica, prednost, izjemnost

britanska angleščina bill of privilege pravica plemiča, da mu sodijo njemu enaki
writ of privilege listina o priznanju posebnih pravic
ameriško privilege of lot pravica do izbire
to grant a privilege to dati komu posebne pravice
breach of privilege prestop pooblastila, kršitev pravic
privilege of Parliament (poslančeva) imuniteta
pravno privilege of self defence pravica do samoobrambe
ekonomija privilege tax koncesioniran davek

privilège [-lɛž] masculin privilegij, predpravica, posebna pravica, prednost; ugodnost

abolition féminin des privilèges ukinitev, odprava privilegijev
accorder, concéder un privilège dati, priznati, odobriti privilegij
avoir, obtenir un privilège imeti, dobiti privilegij
jouir d'un privilège uživati privilegij