Franja

duh¹ moški spol (-a, ni množine) (vonj) der Geruch, -geruch (po smodu Brandgeruch)
brez duha geruchlos
dejstvo, da je brez duha die Geruchlosigkeit
imeti duh po prismojenem angebrannt riechen
brez duha in sluha spurlos
ne duha ne sluha keine Spur

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

dúh spirit, mind; soul; (um, razum) intellect, sense; (jezika, naroda) genius; (prikazen) ghost, spectre, phantom, apparition, shade, pogovorno spook; (pokojni) ghost, wraith

zli dúh evil genius, fiend, demon, devil; (škrat) (hob)goblin
dober dúh good genius (ali spirit); (genij) genius, master spirit
sveti dúh religija Holy Spirit
dúhu (prikazni) podoben ghostly; (vonj) smell, scent, odour; (zakona) spirit
brez dúha scentless, odourless
nemiren dúh restless mind
odsoten z dúhom absent-minded, abstracted
prisotnost dúha presence of mind
dúh časa spirit of the time
klicanje dúhov (spiritizem) spirit rapping
zli dúh (hudobec) the evil spirit, the evil one
odbijajoč dúh (vonj) offensive smell
ni ne dúha ne sluha o njem he disappeared without trace, nothing more has been heard of him
v dúhu bomo z vami we shall be with you in spirit
on je velik dúh (figurativno) he is a man of great genius
vino ima dúh po sodu the wine tastes of the cask
on ima slab dúh iz ust his breath smells
to olje ima neprijeten dúh this oil has an unpleasant smell
imeti dúh po čem to be redolent or something
to ima dúh po česnu it smells of garlic
klicati dúhá to summon a spirit, to raise a ghost
kloniti z dúhom to despair, to lose heart (ali courage), to be despondent
izganjati dúhá to lay a gost; (iz obsedenca) to exorcize
dúh se mu je omračil he became (mentally) deranged
omračitev dúha mental derangement
poglobiti se v dúh francoskega jezika to absorb the spirit of the French language
dúhovi so bili razburjeni (figurativno) feelings were running high

dúh (-a) m odore:
prijeten, zoprn duh buon odore; cattivo odore, odore sgradevole, puzza
iz kuhinje so se širili vabljivi duhovi dalla cucina venivano (deliziosi) odorini
mleko ima duh il latte sa di acido
izginiti brez duha in sluha sparire senza lasciar traccia di sé

dúh espíritu m ; ánimo m ; ingenio m ; mente f ; (vonj) olor m ; (strašilo, prikazen, strah) fantasma m , espectro m

bojni duh espíritu guerrero; moral f
duh časa espíritu de la época
človeški duh espíritu humano
iniciativen duh espíritu de iniciativa
kritičen duh espíritu de competencia
velik duh un genio
ubog na duhu pobre de espíritu
zli duh espíritu maligno; demonio m
svet duhov el mundo de los espíritus
nemiren duh espíritu intranquilo
sveti duh (rel) el Espíritu Santo
duh umrlega aparecido m
prisotnost duha presencia f de ánimo
imeti duh po vinu oler a vino
delati v duhu kake osebe obrar según las intenciones de alg
izginiti brez duha in sluha desaparecer sin dejar huella
razburiti duhove levantar los espíritus
zdrav duh v zdravem telesu mente f sana en cuerpo sano

duhovitež samostalnik
lahko ironično (kdor se šali ali izvaja potegavščine) ▸ szellemes ember, szellemes alak, szellemeskedő
Se je pa zato našel duhovitež, ki je obesil - kolo na drevo. ▸ De akadt egy szellemes alak, aki a kerékpárt egy fára akasztotta fel.
"Če bi bil drek zlato, bi se reveži rodili brez riti," se glasi znani grafit neznanega duhoviteža. ▸ „Ha a szar arany lenne, a szegények segg nélkül születnének” – szól egy ismeretlen szellemeskedő ismert graffitije.
Ker so člani zasedbe veliki šaljivci in duhoviteži, jim je težko postavljati resna vprašanja. ▸ Mivel a csapattagok nagy mókamesterek és pojácák, nehéz komoly kérdéseket feltenni nekik.
Pazniki so planili nadenj, češ da je uničil neprecenljivo umetnino, duhovitež pa je šele na policijski postaji priznal, da je šlo za prvoaprilsko šalo. ▸ Az őrök rárontottak, mert tönkretett egy felbecsülhetetlen értékű műkincset, a szellemes alak azonban csak a rendőrállomáson vallotta be, hogy egy április elsejei tréfáról van szó.

dum (osnovna obl. *dom iz zaimkove osnove do; dum tedaj)

I. adv. kot naslonka

1. še: nondum Ci., V. ali hauddum L. še ne, necdum L. ali nequedum Ci. in še ne, nihildum Ci., L. še nič, nullusdum, nulladum, nullumdum Ci. še noben, še nobena, še nobeno, vixdum Ci. komaj še, nēdum nikakor ne.

2. za imp. in interj. = vendar, no: adesdum Ter. ostani vendar še tu, abidum, cedodum, dicdum, facitodum Ter., ehodum Ter. poslušaj vendar, circumspicedum, iubedum, memoradum, tacedum, tangedum Pl., manedum Pl., Ter., Plin. iun., agedum Pl., Ter., Ci., L. idr. ali agitedum L.

3. s quī: quīdum? Ter. kako vendar?

4. = tedaj v zvezi s prīmum: prīmumdum.

II. conj.

1. v temporalnih stavkih, klas. z indikativom, v odvisnem govoru in notranje odvisnih stavkih s konjunktivom;
a) (označuje le istodobnost dveh dejanj) medtem ko, vtem ko, ko: dum moliuntur, tum conantur, annus est Ter., petam a vobis, ut me, dum de his singulis disputo iudiciis, attente audiatis Ci., dum tu sectaris apros, ego retia servo V. (prim. H. Epist. II, 1, 190). V pripovedovanju α) z ind. praesentis historici: haec dum Romae geruntur, Quinctius interea … de saltu … a servis communibus vi detruditur Ci., dum haec in his locis geruntur, Cassivellaunus nuntios mittit C., dum ea conquiruntur et conferuntur, … hominum milia VI … ad Rhenum … contenderunt C., dum haec apud Hellespontum geruntur, Perdiccas interficitur N., dum ea Romani parant consultantque, iam Saguntum oppugnabatur L., dum obequitat moenibus, sagittā ictus cepit tamen oppidum Cu. β) z ind. pf.: qui (Murena) … , dum … in hunc ascendere gradum dignitatis conatus est, venit in periculum, ne … Ci., dum imperium munire studuit, nulli pepercit N. Z ind. impf. klas. označuje le trajanje in ponavljajoče se dejanje: dum is in aliis rebus erat occupatus, … erant interea, qui suis vulneribus mederentur Ci., quae divina res dum conficiebatur, quaesivit a me, … N., dum haec in Apulia gerebantur, altero exercitu Samnites … urbem non tenuerunt L. Po L. se dum v pripovedovanju veže z indikativom in konjunktivom impf.: dum ea in Samnio gerebantur, Romanis in Etruria bellum concitur L., dum intentus in eum se rex totus averteret, alter elatam securim in caput deiecit L. Redko se veže z ind. plpf.: dum oculos animosque hostium certamen averterat, capitur murus L. V odvisnem govoru in notranje odvisnih (finalnih) stavkih stoji konjunktiv: ne consul Catilina fieret, dum tu accusationem comparares Ci., eius pontis, dum ipse abesset, custodes reliquit principes N., conspici, dum tale facinus faceret, properabat S., dum alii Vespasianum, alii Vitellium foveant, patere locum adversus utrumque T.; izjemoma stoji v tem primeru tudi ind. (pr.): id te sollerti furtim, dum traditur, astu subposita cepisse manu O., Piso oravit, ut traditis armis maneret in castello, dum Caesar … consulitur T.; (prim. T. Annal. XIII, 15).
b) (z ind. vseh časov označuje istodobnost in sočasnost dveh dejanj) dokler = tako dolgo, kakor: hoc feci, dum licuit Ci., quem tamen esse natum … haec civitas, dum erit, laetabitur Ci., dum civitas erit, iudicia fient Ci., fuit Lacedaemoniorum gens fortis, dum Lycurgi leges vigebant Ci., dum longius aberant Galli, plus multitudine telorum proficiebant C., Numidae tantum modo remorati; dum in elephantis auxilium putant (praesens historicum) S., dum res sinit, tua corrige vota O. (prim. V. Aen. I, 607); pesn.: dum loquor, amplexa est terra artus O. ne dlje, kakor to pripovedujem.
c) α) (če se izraža samo časovno razmerje, se veže z ind.) dokler ne: ego opperior, dum ista cognosco Ci. ep., ea mansit in condicione … usque ad eum finem, dum iudices reiecti sunt Ci., Tityre, dum redeo … , pasce capellas V., moenia ponet, tertia dum Latio regnantem viderit aetas V.; s historičnim prezentom: tantum ibi moratus, dum milites ad praedam discurrunt L., dum venit, cantat avenis O. β) (če je dejanje nameravano ali pričakovano, stoji konjunktiv) dokler ne bi, da bi medtem: ut spatium intercedere posset, dum milites … convenirent C., Caesar non exspectandum sibi statuit, dum … in Santonos Helvetii pervenirent C., differant in tempus aliud, dum defervescat ira Ci., multa quoque et bello passus, dum conderet urbem V. dokler ni (kakor je nameraval) ustanovil mesta, quippe qui moram temporis quaererent, dum Hannibal in Africam traiceret L.

2. (kot pogojna članica v kondicionalnih želelnih stavkih) če le, da le, samo če, samo da, s konjunktivom (pogosto se krepi z modo, dum modo, dummodo): Kom. idr., oderint, dum metuant Acc. ap. Ci., Sen. ph., Suet., licet lascivire, dum nihil metuans Ci., qui vel ipse sese in cruciatum dari cuperet, dum de patris morte quaereretur Ci., decere illos reliquum laborem aequo animo pati, dum pro civibus suis … poenas caperent S., dum patiar modo Ter., magno me metu liberabis, dum modo inter me atque te murus intersit Ci.; tudi brez glagola: ea … sequentes tantum modo, … dum sine adsensu Ci., parĕre intacto, dummodo casta, viro O., quomodo et similitudine, dum brevi, … utemur interim Q.; dum ne če le ne, da le ne, samo da ne: Kom., Ca., Ci. ep., Cosanis … mille (coloni) adscribi iussi, dum ne quis in eo numero esset, qui … L., unum elige, dum ne sit in omnibus unus O., patiare licet, dum ne contempta relinquar O.; v istem pomenu tudi dummodo ne: recte genus hoc numerorum, dummodo ne continui sint, in orationis laude ponitur Ci.

dùšek m (t. došek)
1. orientalska volnena blazina, namesto evropske žimnice
2. blazina: sjesti u -e kočije
3. ne može se carstvo zadobiti na -u sve duvan pušeći brez truda in žrtev ni uspeha

dušik moški spol (-a …) kemija der Stickstoff, -stickstoff (zračni Luftstickstoff)
brez dušika stickstofffrei
ki vsebuje dušik stickstoffhaltig
vsebnost dušika der Stickstoffgehalt
ki veže dušik stickstoffbindend
rastlina, ki zbira dušik agronomija in vrtnarstvo der Stickstoffsammler

duty [djú:ti] samostalnik
dolžnost, obveznost; služba, funkcija (on, upon)
dajatev, davek, taksa, carina; spoštovanje
britanska angleščina, tehnično delo, proizvodnost, storilnost, produktivnost; količina vode za zalivanje jutra zemlje

customs duty uvozna carina
in duty bound po dolžnosti
to do duty for služiti kot, biti enako dober kot
off duty prost službe
on duty v službi, na straži
to go on duty stopiti v službo
to lay duty on zacariniti
liable to duty carinski (blago)
in duty bound dolžnosten
to send one's duty to s.o. izraziti komu spoštovanje
to take up one's duties prevzeti dolžnosti
to do one's duty by s.o. opraviti svojo dolžnost do koga
to pay duty on goods plačati carino za blago
duty off brez carine
duty paid ocarinjen

dvigal|o srednji spol (-a …)

1. v stavbah: der Aufzug, der Fahrstuhl, der Lift
dvigalo za hrano der Speisenaufzug
fasadno dvigalo der Fassadenaufzug
osebno dvigalo der Personenaufzug
tovorno dvigalo der Lastenaufzug, der Warenaufzug
dvigalo brez strežnika der Selbstfahrer
jašek za dvigalo der Aufzugschacht, Fahrstuhlschacht
servis za dvigala der Aufzugdienst
upravljalec/strežnik dvigala der Fahrstuhlführer, der Liftboy

2. avtomobilsko za menjavo kolesa: der Autoheber

3. tehnika das Hebewerk (za ladje Schiffshebewerk, die Hebevorrichtung); oder: die Hebebühne (za ljudi, strežno die Personenhebebühne); elevator: das Hebezeug; (žerjav) der Kran
gradbeno dvigalo der Bauaufzug
hidravlično dvigalo die Hubhydraulik, der Kraftheber
pomožno žerjavno dvigalo der Hilfskranzug

dvójec (-jca) m

1. šport. due:
dvojec s krmarjem, brez krmarja due con, due senza
dvojni dvojec due di coppia

2. lov. doppietta:
napraviti dvojec fare una doppietta

dvom [ó] moški spol (-a …) der Zweifel (o über)
dvom o samem sebi Selbstzweifel
v primeru dvoma im Zweifelsfall
verski dvom der Glaubenszweifel
brez dvoma zweifellos, ohne Zweifel, ohne Frage
ni dvoma o X X steht außer Zweifel, X steht außer Frage, es herrscht kein Zweifel über X
izražati dvom(e) o (etwas) anzweifeln
biti v dvomu Zweifel haben
ne puščati dvoma keine Zweifel lassen
puščati v dvomu im Zweifel lassen

dvóm doubt

brez dvóma without (any) doubt, undoubtedly, doubtless; certainly, surely; beyond a doubt, unquestionably
brez dvóma no doubt!
nad vsakim dvómom beyond all doubt, past all doubt
najmanjši dvóm the slightest doubt
ni dvóma, da... there is no doubt that..., it is beyond all doubt that...
ni najmanjšega dvóma, da... there is no doubt whatever that...
ni nobenega dvóma, da... there is no doubt (that)..., there can be no doubt (that)...
ni dvóma, da bo plačal there is no doubt he will pay, there is no question (but) that he will pay
noben dvóm ni na mestu there is no room for doubt
sem (malo) v dvomih, kaj narediti I am in some doubt as to what to do
biti v dvómu to be doubtful (glede of)
pojavil se je, nastal je dvóm če... doubt arose as to whether...
to je brez dvóma res that is doubtless true
brez najmanjšega dvóma without the shadow of a doubt
za pomiritev majhnih dvómov to settle some minor qualms

dvóm ali dvòm doute moški spol ; incertitude ženski spol

v dvomu dans le doute, en cas de doute
brez dvoma sans doute
brez vsakršnega dvoma sans aucun (ali nul) doute, indubitablement, incontestablement, à coup sûr
ni dvoma o tem il n'y a pas de doute à ce sujet, cela est hors de doute, c'est indubitable
to je izven vsakega dvoma il n'y a pas l'ombre d'un doute à ce sujet
pustiti koga v dvomu laisser quelqu'un en doute (ali dans le doute, dans l'incertitude) au sujet de

dvóm (-a) m dubbio; incertezza, perplessità, esitazione;
dvomi ga mučijo, obhajajo è tormentato, assalito dai dubbi
rahel dvom se ga loteva è preso da un dubbio
znebiti se dvomov, pregnati dvome liberarsi dei dubbi
dogodek, ki zbuja dvome o čem fatto che induce a dubitare di
filoz. metodični dvom dubbio metodico
verski dvomi dubbi di natura religiosa
ni dvoma, brez vsakega dvoma senza dubbio, indubbiamente

dvóm duda f ; incertidumbre f

brez dvoma sin duda (alguna), indudablemente
upravičen dvom duda justificada
biti v dvomih estar en duda, dudar
ni dvoma, da ... no hay (ali no cabe) duda que...
ni nobenega dvoma es (ali está) fuera de toda duda
ne dopuščati nobenega dvoma no dejar lugar a dudas
imeti dvome glede (o) tener (ali abrigar) dudas sobre
pustiti v dvomu dejar en la duda (ali en la incertidumbre)
razpršiti komu dvome desvanecer las dudas de alg, fam sacar de dudas a alg

each [i:č] zaimek & pridevnik
vsak; vsakdo

each other drug drugega, vzajemno
each and every, each and all prav vsak, vsi brez razlike
each time vsakokrat
each one vsak posamezen
they love each other ljubita se
one dollar each po dolarju, dolar na vsakega

earnest² [ə́:nist] samostalnik
resnost

to be in earnest resno misliti, ne se šaliti
in good (ali full, sober, real, sad) earnest popolnoma resno, brez šale

earthly [ə́:ɵli] pridevnik
zemeljski; posveten; telesen

pogovorno no earthly use prav za nobeno rabo
sleng not an earthly nobena možnost, brez upanja na uspeh
the earthly paradise raj na zemlji
he had nothing earthly nič na svetu ni imel