Franja

unmailable [ʌnméiləbl] pridevnik
ameriško nedopusten za pošiljanje po pošti

unnecessarily [ʌnnésisərili] prislov
po nepotrebnem, brez potrebe; odveč; brez koristi

unnötigerweise po nepotrebnem, brez potrebe

unorthographisch neortografski, ne po pravopisu

unposted [ʌnpóustid] pridevnik
neoddan po pošti (pismo); neobveščen, neinformiran

unprogrammgemäß ne po programu

unscheduled [ʌnšédju:ld] pridevnik
nevpisan; nepredviden po voznem redu, nereden; neplaniran, nepredviden

unsized [ʌnsáizd] pridevnik

1.
brez trdno določene velikosti, nesortiran po velikosti

2. tehnično
brez lepila (papir)

untar na-, po-, za-mazati; (na)maziliti

untar el carro, untar la mano (fig) podkupiti koga
untar con (ali: de) grasa namastiti
pan untado con manteca kruh z maslom

unterseits spodaj, na spodnji strani, po spodnji strani

unvorschriftsmäßig ne po predpisih, nedovoljeno

upriver [ʌ́privə]

1. pridevnik
ki leži ob gornjem toku reke; protivodni

2. prislov
po reki navzgor, proti izviru reke, proti vodi, po vodi navzgor

upstairs [ʌ́pstɛəz]

1. pridevnik
ki je na zgornjem nadstropju

2. prislov [ʌ́pstɛ́əz]
po stopnicah navzgor; gori, zgoraj, v zgornjem nadstopju

to go upstairs aeronavtika, sleng dvigati se (letalo)
he was kicked upstairs figurativno, pogovorno napredoval je (ker so se ga hoteli znebiti)

3. samostalnik [ʌ́pstɛ́əz]
gornje nadstropje; stanovalci v gornjem nadstropju

upstream [ʌ́pstrí:m]

1. pridevnik
ki gre proti vodnemu toku; ležeč (nastajajoč) na (ob) gornjem toku

2. prislov
proti (vodnemu) toku, po vodi navzgor

upward [ʌ́pwəd] pridevnik (upwardly prislov)
usmerjen ali obrnjen navzgor, v višino; dvigajoč se (tendenca); proti vodi, po vodi navzgor

an upward glance kvišku usmerjen pogled
an upward movement gibanje navzgor, dvig(anje) (tečajev)
the market has an upward tendency tržišče ima tendenco k dvigu

urbanification [-banifikasjɔ̃] féminin zazidava po urbanističnih načrtih

urbanifier [-fje] verbe transitif zazidati po urbanističnih načrtih

urbānus 3, adv. -ē (urbs)

1. k mestu (poseb. Rimu) sodeč, mesten, po (v, pri) mestu se nahajajoč, urbán (naspr. rusticus): Pl., Ter., Ca., Varr., Q., Iust. idr., populus N., plebes (plebs) S., Sen. ph., tribus Ci., praetor Ci., C., exercitus L. (iz) rimskih meščanov, sermo L., sermunculi Ci. mestno klepetanje, mestne govorice, motus, gratia C. nemiri, vpliv v Rimu, notabat et urbanas et rusticas possessiones Ci., praedia Ci. pri mestu ali mestno uravnana, omnes urbanae res (mirovna opravila) latent in praesidio bellicae virtutis Ci., testes et urbani et provinciales Ci. iz Rima in provinc, amicis urbana officia praestitit N. kot civil usluge v Rimu pri volitvah in pravdah, suffragatio Ci. civilnega prebivalstva, artificium simulationis urbanum Ci., insidiae urbanae Ci., v mestu (tj. v Rimu), cohortes Icti. ki so stacionirane v Rimu;
a) subst. urbānī -ōrum, m meščani: Pl., L., sermo urbanorum Ci.
b) mestni sužnji: obrepere urbanis, qui nunc rusticis praesunt Plin. iun.
c) v sg. tudi prijatelj mestnega življenja: quem tu nimis u. es nisi concupiscis Plin. iun.

2. meton. olikan, vljuden, omikan: homo Ci., urbani assidui cives Pl., distinctior et urbanior Cicero (est) T., urbane, urbanius agere Ci.; metaf. (o rastl.) cepljen, oplemeniten, požlahtnjèn (požláhtnjen): herba Plin., arbores urbaniores Plin.; occ.
a) (o govoru) uglajen, izboren, izbran, okusen, prefinjen, rafiniran: os facile … urbanum Q., in vocibus nostrorum oratorum recinit quiddam et resonat urbanius Q., genus dicendi Q.
b) duhovit, dovtipen, šaljiv: Col., Plin. iun. idr., homines lepidi et urbani Ci., homo urbanissimus Ci., sermo urbanus ac venustus Ci., dictum per se urbanum Q., sales Ci., urbane Stoicos ridere Ci., urbane vexare Ci., urbane dicti nomen accipiet Q., urbane emendare, interrogare Q., urbanius ex confessione inscitiae suae elabi Q., urbanissime respondisse praetorem Gell.; kot subst. m = dovtipnež, šaljivec, duhovitež: Maenius urbanus coepit haberi H.
c) v negativnem pomenu (pre)drzen: frontis ad urbanae descendi praemia H. izkoriščam predpravico velikomeščanske (velemestne) predrznosti.

urverwandt po izvoru soroden

usadamente navadno, po navadi