Franja

amygdala -ae, f

1. (gr. ἀμυγδάλη) mandelj, jedrce: Ca., Col., am. nux, amygdalae amarae Plin.

2. (gr. ἀμυγδαλῆ) mandeljnovec: Col., Plin. Od tod adj. amygdalinus 3 (ἀμυγδάλινος) mandeljnov, mandeljnovčev: oleum Plin., pruna Plin. slive, dobljene po cepljenju slivovih mladik v mandeljnovčeva debla, virgae Vulg.

Amȳmōnē -ēs, f (Ἀμυμώνη „Brezhibna“) Amimona, gr. žensko ime; poseb. Amimona, Danaida, ljubica boga Pozejdona, ki je njej na ljubo dal trojnemu vrelcu privreti iz skale pri Lerni v Argolidi: O., Pr., Hyg.; vrelec se je imenoval fons Lernaeus (gl. Lerna): Hyg. ali samo Amymone: O., Plin. in v pl.: Arn. Od tod adj. Amymōnius 3 Amimonin, amimonski: flumen Amymonium (= fons Lernaeus) Hyg.

Amyntās -ae, m (Ἀμύντας „Branilec“) Aminta, gr. moško ime: Ci., V., H. idr.; zlasti ime več mak. kraljev: Iust.; med njimi je posebno znan Aminta II., Aridejev sin, oče mak. kralja Filipa II., ded Aleksandra Vel.: Ci. ep., N., Iust. Od tod patronim Amyntiadēs -ae, m (Ἀμυντιάδης) Amintiad, Amintov sin = Filip II., mak. kralj: O.

Amyntor -oris, m (Ἀμύντωρ „Branilec“) Amintor, dolopski kralj v Tesaliji, oče Feniksa in Krantorja: O. Od tod patronim Amyntoridēs -ae, m (Ἀμυντορίδης) Amintorid = Amintorjev sin Feniks (Phoenix): O.

Amythāōn -onis, m (Ἀμυϑάων) Amitaon, Eolov sin, Melampov oče: O., Stat. Od tod adj. Amythāonius 3 Amitaonov: domus Pr., Amythaonius Melampus V., Tib. ali samo Amythaonius Col. poet. Amitaonid (Melamp).

an Adverb: ab und an od časa do časa; an und für sich pravzaprav; von nun an odslej; von hier (Sonntag) an od tu (nedelje) naprej; das Licht ist an luč je prižgana; ohne etwas an brez česa na sebi

an [ɑ̃] masculin leto

en trois ans v treh letih
dans un an, d'ici un an čez leto dni
en l'an 2000 v letu 2000
par an na leto, letno
tous les ans vsako leto, vsakoletno
il y a deux ans pred dvema letoma
un an après leto dni nato, pozneje
bon an mal an poprečno, običajno, iz leta v leto, od leta do leta
bon an mal an, le bénéfice est satisfaisant poprečno je dobiček zadovoljiv
le jour de l'an, le premier de l'an novoletni dan (1. jan.)
l'an dernier, passé lani
l'an prochain prihodnje leto
l'an 1900 de notre ère leto 1900 naše ere
en l'an de grâce 1500 leta Gospodovega 1500
l'an du monde po ustvarjenju sveta
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
avoir 30 ans biti 30 let star
il s'en moque, il s'en soucie comme de l'an quarante mar mu je to, to mu je vseeno

an³, vprašalnica ali, ali pa, ali morda.

I. uvaja drugi in naslednje člene ločnih (disjunktivnih) vprašanj

1. neodvisnih: utrum igitur has corporis an Pythagorae tibi malis vires ingenii dari? Ci., utrum hostem an vos an fortunam utriusque ignoratis? L., num me rogari oportet abs te an te potius a me? Ci., Capunaene te putabas consulem esse an Romae? Ci., nonne extra ordinem tulisti an licuit tibi ferre legem? Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: ipse percussit an aliis occidendum dedit? Ci., eloquar an sileam? V.; annōn ali bolje an nōn ali ne: sortietur an non? Ci.

2. odvisnih: videte, utrum sit aequius hominem dedi inimicis an amicis Ci., rectene an secus (dixerint), nihil ad nos Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: non quaero, iure an iniuria sint inimici Ci., deliberatur, incendi placeret an defendi C. Ali ne v odvisnih ločnih vprašanjih necne, kadar se zanika ves stavek: quaero, potueritne Roscius suam partem petere necne Ci.; an non samo tedaj, kadar zanika non le eno besedo: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit Ci. = ali je povedal... ali zamolčal, quaestio est, bellum indicamus an non Ci.

3. prvi člen je zamolčan, a se lahko v mislih dostavi:
a) v neodvisnih ločnih vprašanjih an = ali pa, ali morda celo, (ali) morda, ali: unde ordiar? an ab ipsa lege? Ci. (pri čem drugem) ali (morda) pri..., quid ad se venirent? an speculandi causā? C., quae ista nova diligentia? an te L, Flavii vociferatio commovebat an M. Antonii auctoritas? Ci.; poseb. pogosto: an censes? an tu existimas? an ignoratis? an quisquam dubitat? Ci. = pa vendar ne, ali pa; včasih v trdilnem smislu (= nonne) = ali... ne, (ali) morda ne, kajne da: quando oraculorum vis evanuit? an postquam homines minus creduli esse coeperunt? Ci.
b) v odvisnih ločnih vprašanjih = ali: quaesivi, an misisset (peripetasmata) Ci. (kjer si moramo misliti: [ali je kaj drugega] ali je poslal [preproge]).

4. (šele poklas. ali pesn.) v enostavnem odvisnem vprašanju = ali: exspectabat, an ibi Pompeius esset L., quis scit, an adiciant tempora di H., Alexander, an cum ipso militare vellet, interrogat Cu., quaesito, an Caesar venisset T.

II.

1. uvaja drugi in naslednje člene odvisnih ločnih vprašanj v pomenu ali za izrazi dvoma in negotovosti, kakršni so: dubito, dubium (incertum) est, nescio, haesito, interest, refert idr.: ne forte dubitasse videretur, verumne an falsum sit Ci., nihil interesse, utrum haec Messanae an apud istum loqueretur Ci., refert etiam, qui audiant, senatus an populus an iudices Ci.; od tod skrčeno (brez nadrednega izraza dvoma ali negotovosti in tudi brez vpliva na glagol), včasih, posebno pri številčnih podatkih, navidezno = aut, vel, -ve, sive: cum ei (Themistocli) Simonides an quis alius artem memoriae polliceretur (pravzaprav: Simonides an quis alius dubium est...) Ci., ea suspicio, vitio orationis an rei, haud sane purgata est L., dein cum essent perpauca inter se uno an altero spatio collocuti Ci., ex illis unus an alter ait O., finem vitae, sponte an fato, implevit T., Rufus et cum eo septem an octo... in priore sententia perseverarunt Plin. iun., dies abhinc quintus an sextus est Ap.; menjaje se s sive, seu: sive fatali vecordia an imminentium periculorum remedium ipsa pericula ratus T., seu taedio ambiguae spei an amore coniugis T. (prim. O., Fast. III, v. 773 in nasl.).

2. če se prvi člen zamolči in drugi primerno poudari, nastanejo izrazi negotovosti, ki se nagibajo k pritrditvi: dubito an, haud scio an, nescio an, v katerih je an = ali ne, tako da dobi cel izraz „dvomim, ali ne“, „ne vem, ali (če) ne“ pomen morda, menda, skoraj bi mislil, po mojem mnenju, bržkone, prejkone, najbrž: dubito, an hunc primum omnium ponam N. dvomim, ali ne bi njemu odkazal prvega mesta = po mojem mnenju gre njemu prvo mesto, najrajši bi dal njemu prvo mesto, civitatem non solum Graeciae, sed haud scio an cunctis gentibus anteponendam dico Ci., mortuus est C. Sacerdote praetore nescio an ante, quam Verres praeturam petere coepit Ci. Če pa se nagiba misel k zanikanju, pristopi non, nemo, nullus, numquam k an: quod haud scio an non possis C. česar menda (česar pač) ne moreš, contigit tibi, quod nescio an nemini Ci. kar najbrž nikomur drugemu, hoc diiudicari nescio an numquam possit Ci. to se ne da menda nikdar razsoditi; tako tudi: an imperare noluisset, dubium T. težko da je hotel postati cesar; vendar tudi: non horum senectus miserabilis fuit? haud scio an ulla beatior possit esse Ci. = pač nobena. Isto kot ind. izraža tudi cj. haud sciam an Ci., dubitaverim an Ci., le šibkeje: de L. Bruto dubitarim, an in Arruntem invaserit Ci. Lucij Brut je pač najbrž... Pogosto se nanaša le na en pojem: testem non mediocrem, sed haud scio an gravissimum Ci. morda, menda, exstincto Maximo, dubium an quaesitā morte T. najbrž prostovoljno.

Anacreōn -ontis, acc. -onta, m (Ἀνακρέων) Anakreont, gr. lirik iz jonskega mesta Teosa (Teos), roj. l. 559, živel v Abderi (kjer je bil vzgojen) in na Samosu, umrl l. 478: Ci., H. idr. Od tod adj. Anacreontīus 3 (Ἀνακρεόντειος) Anakreontov, anakreontski: Q., Serv. Anacreonticus 3 = Anacreontīus: Fulg.

Anactorium -iī, n (Ἀνακτόριον) Anaktorij, akarnansko predgorje z istoimenskim mestom ob vhodu v Ambrakijski zaliv: Pl. Od tod adj. Anactorius 3 anaktorijski: Plin., Sil.

Anāgnia -ae, f Anagnija, prastaro herniško glav. mesto v Laciju vzhodno od Rima (Anagni): V., L. Od tod adj. Anāgnīnus 3 anagnijski, iz Anagnije: municipes Ci., compitum L. (ker sta se tam stekali via Lavicana in Praenestina); subst.
a) Anāgnīnī -ōrum, m Anagnijci, preb. Anagnije: Ci., L., Plin.; v sg. Anāgnīnus -ī, m Anagnijec: Ci.
b) Anāgnīnum -ī, n (sc. praedium) vaško posestvo (Ciceronovo) pri Anagniji: Ci. ep.

Anaītis -tidis, f (Ἀναῖτις) Anaitida, azijska boginja z razkošnim bogočastjem, ki so jo starodavniki istovetili zdaj z Venero Uranijo, zdaj z Diano: Plin. Od tod adj. Anaīticus 3 anaitski: lacus Plin. (nekateri pišejo Anaēticus); subst. Anaītica -ae, f (sc. regio) Anaitika, Anaitska pokrajina v Veliki Armeniji, menda = Acilisēnē (Ἀκιλισήνη): Plin. (nekateri pišejo Anaētica).

anapaestus 3 (gr. ἀνάπαιστος nazaj zamahnjen = obrnjen) anapestovski: pes an. Ci. idr. anapestovska stopica (⏑⏑— , obrnjen daktil); tudi kot subst. anapaestus -ī, m (sc. pes) anapestovska stopica, anapest: Q. ali (sc. versus) anapestovski verz: Ci.; anapaestum -ī, n (sc. carmen) pesem (zložena) v anapestih: regis illud anapaestum Ci., pa tudi = anapestovski verz: Gell. — Od tod nadaljnja adj. tvorba anapaesticus 3 iz anapestov sestoječ, anapestovski: Serv., Sid.; subst. anapaestica -ōrum, n anapestovski verzi: Ci.

anaphora -ae, f (gr. ἀναφορά) „vzdig“, od tod

1. vzhod zvezd: Plin.

2. kot govorna podoba anafora = ponavljanje iste besede v začetku stavkov: Don.; tudi = nanašanje govora na kako prejšnjo besedo: Asc.

Anāpus -ī, m (Ἄναπος) Anap,

1. katanski mladenič (gl. Amphinomus): Val. Max., Cl.

2. sicilska reka južno od Sirakuz (zdaj Anapo): L.; prav pred njenim izlivom se vanjo izteka vrelec Ciana (Cyanē); od tod Anapus pri O. kot rečni bog, Cianin ljubimec. — Soobl. Anāpis -is, m Anapis: O.

anastasis -is, f (gr. ἀνάστασις) vstajenje (vstajanje) od mrtvih: Lact.

Anastasius -iī, m Anastazij, rim. priimek, npr. Fl. Valerius Anastasius, rim. cesar. Od tod adj. Anastasiānus 3 Anastazijev, anastazijski: Cod. I.

anatomicus 3 (gr. ἀνατομικός) anatomski: ars Aug., ratio Cael. Od tod subst.

1. anatomica -ae, f (ἀνατομική) razteleše(va)nje (kot umetnost), anatomija: Macr.

2. anatomicī -ōrum, m (sc. medici) razteleševalci, anatomi: Amm., Aug., Macr.

3. anatomica -ōrum, n anatomski predpisi: Cael.

Anaxagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Ἀνα-ξαγόρας) Anaksagora, sloveči filozof starejše jonske šole iz Klazomen okrog l.500, Periklejev in Evripidov prijatelj in učitelj: Varr., Ci. idr. Od tod adj. Anaxagorēus 3 (ἀναξαγόρειος) Anaksagorov, anaksagorski; subst. Anaxagorēa -ōrum, n Anaksagorova (učna) pravila: Plin.

Anaximander -drī, m (Ἀναξίμανδρος, od tod Anaximandros pri Sen. ph.) Anaksimander, sloveči jonski filozof iz Mileta, Talesov učenec, izumitelj modela zemeljske oble in zemljevidov, umrl po l.570: Ci. idr.