Franja

salir* iti ven, oditi, na sprehod iti; odpotovati; startati; oddaljiti se; izstopiti; vzkaliti, vzbrsteti; izteči (tekočina); odlikovati se; osvoboditi se (česa); iziti (knjiga); gledališče nastopiti na odru; izhajati, izvirati; vziti (sonce); najti odjem (blago); izigrati (karto); posrečiti se

salir bien dobro se izteči, posrečiti se
salió bien posrečilo se je
salir fuera de tono grób postati
salir ganancioso korist odnesti
salir garante, salir fiador jamčiti za
salir indemne nobene škode ne utrpeti, zdravo kožo odnesti
salir responsable (de) jamčiti (za)
salir vencedor iziti kot zmagovalec, zmagati
traje de salir sprehodna obleka
al salir pri odhajanju, pri odhodu
¡acaba de salir! pravkar izšlo
sale una buena ocasión nudi se dobra prilika
me sale muy caro predrago mi je
¿quién sale? kdo začne? (pri igri)
¡eso te saldrá caro! to te bo drago stalo!
salió alcalde bil je izvoljen za župana
salió buen artista postal je dober umetnik
salir volando iz-, od-leteti; naglo ven steči
salir reprobado pasti (o učencu)
salió a su padre podoben je svojemu očetu
me sale a 10 pesetas la libra stane me 10 peset funt
la calle sale a la plaza cesta se izteka v trg
salir al campo iti na deželo
salir a dar una vuelta na sprehod iti
salir a luz na svet priti; na dan priti, iziti (knjiga)
salir a lo mismo na isto priti
salir al paso komu nasproti iti
salir a rastras splaziti se ven
salir a las tablas, salir al público iti h gledališču
salir con un suspenso pasti (v šoli)
salir de apuros izvleči se iz težave
salir de casa iz hiše (od doma) iti
salir de caza na lov iti
salir del desmayo k sebi priti (iz omedlevice)
salir de una enfermedad preboleti bolezen
salir de juicio, salir de tino ob pamet priti
salir de madre razliti se (o reki)
salir de la regla izjema biti
salir de viaje odpotovati
eso no sale de él (fig) to ni na njegovem zelniku zraslo
¡que no salga de nosotros! to naj ostane med nama (nami)!
salir en público na ulici se pokazati
salir por alg. porok biti za koga
salir por fiador, salir por uno jamčiti za koga
salir tras alg. teči za kom, zasledovati koga
salirse iti ven, izskočiti, teči iz; osvoboditi se (česa)
salirse con a. izpeljati kaj
salirse con la suya prodreti s svojim mnenjem
se ha salido la leche mleko je prekipelo
salirse del compás priti iz takta
salirse de los rieles iztiriti se (vlak)
se le sale a los ojos (fig) to se mu takoj vidi
salir mal parado slabo se odrezati

salitō -āre (intens. k salīre skakati) skakati (skakljati) sem in tja, plesati: salii ab salitando, quod facere in comitiis in sacris quotannis et solent et debent VARR.

Sallentīnus (Salentīnus) 3 salentínski = k okolici Tarenta spadajoč: CA., VARR., S. AP. SERV., O., MEL., SIL., campi V., ager L., oppidum (= Egnatia) PLIN.; subst.

1. Salentīnum -ī, m Salentínsko (ozemlje): PLIN.

2. Sallentīnī (Sālentīnī) -ōrum, m Salentín(c)i, ljudstvo, ki je živelo v južni Kalabriji okrog rta Japigij jugovzhodno od Tarenta: L., MEL., PLIN.; meton. in Sallentinis VARR., CI., L., FRONT. pri Salentincih = na salentinskem ozemlju.

saltātrīx -īcis, gen. pl. -um, f (fem. k saltātor) plesalka: IUST., MACR., VULG., AMM., tonsa HIER. in (porogljivo o Avlu Gabiniju) CI.; atrib.: avis quodam genere saltatrix PLIN.

saltitō -āre (intens. k saltāre) plesati, poplesavati: ARN., ventilant, commutant, convertunt, eadem lacinia saltitant FR., Appius Claudius, vir triumphalis, qui Salius ad usque senectutem fuit, pro gloria obtinuerit, quod inter collegas optime saltitabat? MACR., ut etiam ballistia pueri et saltatiunculas [in] Aurelianum tales componerent, quibus diebus festis militariter saltitarent VOP.

saltō -āre -āvī -ātum (intens. k salīre skakati)

1. intr. plesati, poplesavati, poseb. mimično ali pantomimično; ker je bilo tako plesanje pogosto precej obsceno, so starodavniki na plese za zabavo gledali kot na nekaj nedostojnega: TER., H., AMM. idr., nemo fere saltat sobrius, nisi insanit CI., saltare nostris moribus in vitiis ponitur N., culta saltat amica O., saltare sublatis pedibus AP. (o oslu) plesati po zadnjih nogah; brezos.: cantatur ac saltatur per omnes gentes Q.; metaf.: nunc aere comminantibus gestire pupulis et nonnumquam saltare solis oculis AP.; o govorniku: Hegesias saltat incīdens particulas CI. tako rekoč poskakuje, sekajoč svoje stavke.

2. mimično ali pantomimično plešoč prikazati (prikazovati), predstaviti (predstavljati) kaj: PLIN. IUN. idr., Cyclopa H., puellam O., Turnum, pirricham, tragoediam SUET., glaucum VELL., Oedipodem MACR., odaria PETR. ob gibanju telesa peti; v pass.: ficti saltantur amantes O., carmina quod pleno saltari nostra theatro … scribis O. da se pojejo ob poplesavanju (gibanju telesa), saltata poëmata O., saltatur Iuppiter AUG. ali Venus, magna mater (= Cybele) ARN.; metaf.: iactant cantari saltarique commentarios suos T. da se predavajo s pevskim glasom in pretirano mimiko.

salūtātrīx -īcis, f (fem. k salūtātor) pozdravljalka, le atrib. = pozdravljajoča, pozdravljalna: pica MART., charta MART. pozdravno pismo; occ. = poklanjajoča se: turba IUV.

salvātrīx -īcis, f (fem. k salvātor) (od)rešenica, (od)rešiteljica, atrib. = (od)rešujoča: ECCL.

sám² (-a -o) adj.

1. solo; puro:
sam talent še ni dovolj non basta soltanto il talento
storiti kaj iz same hudobije fare qcs. per pura cattiveria
sam viski whisky liscio
prstan iz samega zlata un anello di oro puro

2. pren. (izraža veliko količino česa)
same fraze so jih non fanno che sviolinare
bila ga je sama dobrota, hudobija era la bontà, la cattiveria in persona
polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è tutta una notte
to so sami mladi fantje sono tutti baldi giovanotti

3. (izraža odsotnost vsake omejitve) stesso:
prodreti v samo bistvo problema penetrare l'essenza stessa del problema

4. pren. (za izražanje izjemnosti česa) stesso, in persona:
sama kraljica jim je čestitala k uspehu la regina in persona si felicitò con loro per il successo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sam bog ve, če je res Dio solo sa se è vero
pog. sam hudič ga je prinesel ce l'ha mandato il diavolo in persona
pren. sama kost in koža ga je, same oči so ga è tutto pelle e ossa, è ridotto a pelle e ossa
pren. bile so jih same oči in ušesa erano tutti orecchi e occhi

sāmentum -ī, n (iz *sācsmentum k sacer, sancīre; beseda naj bi se uporabljala v narečju Hernikov; prim. sagmen) z volno oz. koščkom kožuha ovita maslinova šiba, ki so jo nosili flamini (flamines) na glavi; po drugih = sagmen sveta trava, šopek svete trave: praeterea multi libri lintei, quod ad sacra attinet deinde in porta, cum eximus, ibi scriptum erat bifariam sic: „Flamen sume samentum“ FR.

samomor [ô] moški spol (-a …) der Selbstmord, der Freitod, der Suizid, die Selbsttötung
narediti samomor Selbstmord begehen, sich das Leben nehmen, sich umbringen, in den Tod gehen
ki nagiba k samomoru selbstmordgefährdet, suizidgefährdet
misli na samomor Selbstmordgedanken množina
poskus samomora der Selbstmordversuch, Suizidversuch
grožnja s samomorom die Selbstmorddrohung, Suiziddrohung
stopnja samomorov die Selbstmordrate
val samomorov die Selbstmordwelle

samomor samostalnik
1. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkosságBilo mu je tako hudo, da je pogosto pomislil na samomor. ▸ Annyira nehéz volt neki, hogy gyakran gondolt az öngyilkosságra.
Policija domneva, da je storil samomor zaradi ljubezenskih težav. ▸ A rendőrség feltételezései szerint szerelmi problémák miatt követett el öngyilkosságot.

2. (o propadu; o uničenju) ▸ öngyilkosságVztrajanje pri taki politiki je politični samomor, volivci vendar nismo nevedni ali celo neumni. ▸ Kitartani e politika mellett politikai öngyilkosság, elvégre mi, választók nem vagyunk tudatlanok és buták.Evropa z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov dela gospodarski samomor. ▸ Európa az üvegházhatású gázok kibocsátásának a csökkentésével gazdasági öngyilkosságot követ el.
Prepričan je, da se podjetnik ne sme usmeriti v eno dejavnost, ker s tem stori podjetniški samomor. ▸ Meggyőződése, hogy a vállalkozónak nem szabad egy tevékenységre összpontosítania, mivel ez vállalkozói öngyilkosság.

samopomilovanje samostalnik
(smiljenje samemu sebi) ▸ önsajnálatPada iz ekstrema v ekstrem, iz poplave samozavesti in ega, do skrajne faze samopomilovanja. ▸ Az egyik végletből a másikba esik, az önbizalom-túltengésből és az egoizmusból az önsajnálat legmélyebb bugyraiba.

Samos¹ ali Samus -ī, f (Σάμος) Samos

1. otok v Egejskem morju ob jonskem obrežju Male Azije (še zdaj Samos) nasproti Efeza z istoimenskim glavnim mestom, rodnim krajem Pitagore in slovečim Herinim svetiščem; ker so bila na otoku nahajališča zelo kakovostne gline, je na njem cvetela lončarska obrt: VARR., CI., V., H., O., MEL., PLIN., SUET. idr. Od tod adj.
a) Samius 3 (Σάμιος) sámoški, sámijski: mater TER., Iuno (= Hera) CI., vir ali senex (= Pythagoras) O., Bathyllus H., Pythagoras SID., testa LUC. AP. NON., TIB. ali capedines CI. ali vasa PL., CI., LACT. samoška glina, samoška lončevina, samoški porcelan = posodje iz samoške gline; samoške posode so prešle v pregovor zaradi svoje krhkosti, od tod šalj.: scis tu, ut confringi vas cito Samium solet PL., Samia genetrix (= Iuno) quae delectatur harenā IUV. iz samoške gline, terra Samia ali Samia terra CELS., PLIN. samoška (samijska) glina; toda: Panhormum Samiae terrae petit L. na samoškem ozemlju, in proxima Samiae terrae traiecit L. = na bližnji, Samosu nasproti ležeči del maloazijskega obrežja (ki je spadal k Samosu), lapis Samius PLIN. samoški kamen, samoški brus za glajenje zlata, morda le nekoliko otrdela samska glina, metuis, credo, ne fores sint Samiae PL. iz samoške gline = lomljiva, krhka kakor samoška lončevina, quae Samios diduxit littera ramos PERS. = črka Υ, ki jo je Samošan Pitagora uporabil kot prispodobo za človeško življenje; subst. α) Samius -iī, m Samošán (Sámošan), Sámijec = Pythagoras: O., SID.; pl. Samiī -ōrum, m Samošáni (Sámošani), Sámijci, preb. Samosa: CI., L. β) Samia -ae, f (sc. placenta) sámoška (sámijska) pogača: TERT. γ) Samia -ōrum, n (sc. vasa) sámoško (sámijsko) posodje: CORN., PLIN., GELL., ISID.
b) Samiolus 3 (demin. Samius) sámoški, sámijski: poterium PL.

2. pesn. = Samē (gl. Samē).

3. Trēicia Samos Tráški (Trákijski) Sámos = Samotrák(ij)a: Samothrācē ali Samothrācia: V., O.

samozavedanje samostalnik
psihologija, filozofija (zavedanje samega sebe) ▸ öntudatPokazalo se je, da so ljudje z višjo stopnjo samozavedanja boljši goljufi. ▸ Kiderült, hogy az öntudatosabb emberek ügyesebb csalók.
Izvajanje vaj z uporabo majhne obtežilne žoge bo pripomoglo k večjemu samozavedanju vašega telesa. ▸ A kicsi súlylabdával végzett gyakorlatok fejlesztik a testtudatát.

sang [-sɑ̃] masculin kri (tudi figuré); rasa; figuré življenje

sang-mêlé masculin mešanec
sang de rate (médecine) vranični prisad
coup masculin de sang (médecine, familier) (možganska) kap
donneur masculin de sang krvodajalec
à sang chaud, froid (zoologie) toplokrven, mrzlokrven
cheval masculin (de) pur sang čistokrven konj
prise féminin, transfusion féminin de sang odvzem, transfuzija krvi
bon -! bon sang de bon sang! prekleto!
avoir du sang bleu biti plemiškega porekla
avoir le sang chaud (figuré) biti vročekrven, jeznorit
avoir du sang dans les veines biti energičen
avoir du sang de navet, de poulet dans les veines (figuré) ne imeti nobene hrbtenice, biti brez energije, biti mevža(st)
avoir du sang sur les mains imeti krvave roke
le sang a coulé, a été répandu kri je tekla, bilo je mrtvih in ranjenih
le sang de cet homme crie vengeance kri tega človeka vpije po maščevanju
cela fait bouillir le sang človeku zavre kri ob tem
avoir le sang qui monte à la tête biti nagle jeze, hitro vzkipljiv
cela est dans le sang to je v krvi
se faire du bon sang veseliti se, zabavati se
se faire du mauvais sang jeziti se, razburjati se, delati si skrbi (pour quelque chose za kaj)
le sang se glace, se fige dans les veines kri poledeni, zastane v žilah
mettre un pays à feu et à sang opustošiti deželo z ognjem in mečem
(familier) se payer une pinte de sang zabavati se, smejati se od srca
se ronger les sangs (populaire) biti zelo vznemirjen, nemiren
sucer le sang du peuple, s'engraisser du sang du peuple izsesavati ljudstvo
suer sang et eau (familier) potiti kri in vodo; zelo se truditi, garati
cela me tourne le sang to mi gre k srcu
tourner les sangs à quelqu'un (familier) pognati komu strah v kosti, zelo koga prestrašiti
tout mon sang n'a fait qu'un tour kri mi je zavrela
verser, répandre le sang tremper ses mains dans le sang prelivati kri
verser son sang pour la patrie preliti kri za domovino

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

sápa souffle moški spol ; (dih) haleine ženski spol , respiration ženski spol

brez sape hors d'haleine, essoufflé, à bout de souffle
v eni sapi d'une haleine, d'un trait
neprijetna sapa (iz ust) mauvaise haleine, haleine fétide
težka sapa difficulté(s)
f(pl) de respiration (ali respiratoire(s)), troubles moški spol množine respiratoires
priti ob sapo perdre haleine
priti spet k sapi reprendre haleine (ali son souffle, sa respiration)
pustiti koga do sape laisser quelqu'un souffler
vzeti komu sapo couper à quelqu'un le souffle (ali la respiration), suffoquer quelqu'un
zadrževati sapo retenir son haleine (ali son souffle, sa respiration)
ne dati komu, da pride do sape tenir quelqu'un en haleine
sape mu zmanjkuje (tudi, figurativno) il manque de souffle, il est à bout de souffle
to človeku vzame sapo on en a le souffle coupé

sápa aliento m ; (dih, dihanje) respiración f

brez sape jadeante, sofocado
v eni sapi de un aliento
neprijetna sapa iz ust aliento fétido
priti ob sapo, izgubiti sapo perder el aliento
priti zopet k sapi recobrar el aliento
sapo zajeti (loviti), priti do sape tomar aliento
zadrževati sapo contener la respiración
vzeti sapo (tudi fig) tomar aliento
ne komu dati, da pride do sape (fig) tener a alg continuamente ocupado, mantener a alg en tensión
sape mu je zmanjkalo (fig) se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
v isti (eni) sapi se je smejal in jokal reía y lloraba todo junto

sarcinātrīx -īcis, f (fem. k sarcinātor) krojačica, krpačica: VARR. AP. NON., CYPR., DIG., P. F.