Franja

θετός 3 (adi. verb. od τίθημι) 1. postavljen. 2. posinovljen.

θεωρητικός 3 (θεωρητής) opazujoč, razmišljajoč, teoretičen, špekulativen.

θεωρικός 3 ki spada k svečanosti, τὰ θεωρικά vstopnina za gledališče, ki jo je atenska država plačevala od Perikleja sem ubogim meščanom.

θεώτερος 3 (gl. θεός) samo za bogove (namenjen).

Θῆβαι, ῶν, αἱ [dat. Θήβῃσιν], poet. Θήβη 1. glavno mesto Bojotije; adv. Θήβηθεν iz Teb, Θήβῃσιν v Tebah, Θήβασδε v Tebe, poet. Θήβαζε. – adi. Θηβαῖος 3 tebanski; subst. Θηβαῖος, ὁ Tebanec, (fem. Θηβᾱΐς, ίδος okolica Teb). 2. mesto v gornjem Egiptu, adi. Θηβαϊκός 3; preb. Θηβαῖοι, οἱ. 3. mesto v Troadi.

θηητός 3 = θεατός ep. čuden, čudovit.

θηκαῖος 3 ion. kar služi za grob, groben, οἴκημα grobnica.

θηκτός 3 adi. verb. od θήγω poet. nabrušen, oster.

θηρᾱτέος 3 adi. verb. k θηράω kar je treba loviti ali dobiti.

θηρᾱτικός 3 ki spada k lovu, lovski, τῶν φίλων τὰ θηρατικά umetnost (spretnost), pridobivati prijatelje.

θηρευτικός 3 (θηρευτής) ki se tiče lova, lovski.

θητικός 3 (θής) ki sestoji iz dninarjev ali delavcev, dninarski; τὸ θητικόν davek najnižjega davčnega razreda, τελέω τὸ θητικόν pripadam najnižjemu davčnemu razredu.

θνητός 3 in 2, dor. θνᾱτός (adi. verb. od θνῄσκω) 1. smrten, umrljiv, umrjoč, človeški, minljiv; subst. οἱ θνητοί smrtna bitja, smrtniki, ljudje, τὰ θνητά živali, stvari. 2. ljudem lasten, človeški, θνητά φρονῶ mislim, kakor se človeku spodobi = ne prevzamem se.

θολερός 3 [Et. iz θολός, blato (iz θϝο-λός); kor. dhwel, kalen, nem. toll (stvn. tol = töricht)] blaten, umazan, moten, kalen, χειμών mračen vihar slaboumja (strasti).

θοός 3 ep. in poet. (θέω) hiter, nagel, uren, jadrn, δαίς hitro pripravljen, νύξ ki hitro nastopi, θοὸν εἰρεσίας ζυγὸν ἕζομαι sedim na brzovozni veslarski klopi, νῆσοι (pri vožnji) hitro mimo bežeči; [drugi: v morje štrleči, ostri, rtasti].

θούριος 3 poet. θοῦρος 2, fem. θοῦρις, ιδος [Et. θοῦρος iz θϝορ-ϝο-ς, idevr. dhw-er-, slov. dur, durec (rusko du-rák)] ep. viharen, buren, silen, silovit, bojaželjen, bojevit.

Θρᾴκη, ἡ, ion. ep. Θρῄκη, Θρηίκη 1. Trakija, vzhodno od Makedonije; preb. Θρᾷξ, κός, ion. Θρῆιξ, ικος in Θρῇξ, κός; adi. Θρᾴκιος, Θρῄκιος, ion. Θρηίκιος 3 s fem. Θρηίσσα, Θρῇσσα, at. Θρᾷττα Tračan, trakiški; Θρηικίη Σάμος = Samotrake. – adv. Θρῄκηθεν iz Trakije. 2. ἡ ἐν τῇ Ἀσίᾳ azijska Trakija ob Bosporu; preb. οἱ Θρήικες.

Θρῖα, ἡ atiška občina; adi. Θριάσιος 3 triaziski, πεδίον ravan med Trijo in Elevzino, Θριᾶσι v Triji, Θριῶζε v Trijo.

θριαμβικός 3 ki spada k zmagoslavju, triumfatorski, κόσμος triumfatorska obleka; subst. ὁ (bivši) triumfator.

θρυπτικός 3 krhek; pren. nežen, mehkužen.