Franja

stávek proposition ženski spol , phrase ženski spol ; (tip.) composition ženski spol

po stavkih, stavek za stavkom phrase par phrase
časovni stavek proposition circonstancielle de temps, proposition temporelle
dopustni stavek proposition concessive
glavni (odvisni) stavek proposition principale (subordonnée)
konsekutivni, posledični stavek proposition consécutive
načinovni stavek proposition circonstancielle de manière
namerni stavek proposition finale
oziralni stavek proposition relative
pogojni stavek proposition conditionnelle
trdilni (nikalni, vprašalni) stavek proposition affirmative (négative, interrogative)
velelni stavek proposition impérative
vmesni, vrinjeni stavek parenthèse ženski spol
vzročni stavek proposition causale, proposition circonstancielle de cause
zloženi stavek phrase complexe, période ženski spol
tvorba stavka construction ženski spol (de la phrase)
nauk o stavku syntaxe ženski spol

stávek gram oración f , proposición f frase f ; cláusula f ; período m ; tisk composición f ajuste m

stavek za stavkom frase por frase
ročni (strojni) stavek (tisk) composición a mano (a máquina)
črkovni stavek (tisk) monotipia f
časovni (dopustni, načinovni, namerni, odvisni, oziralni) stavek oración temporal (concesiva, modal, final, subordinada, relativa)
enostaven prosti stavek cláusula simple
pogojni (vzročni, posledični) stavek proposición condicional (causal, consecutiva)
prilastkov (primerjalni, prislovni) stavek oración atributiva (comparativa, adverbial)
povedni stavek proposición f
trdilni (nikalni, velelni) stavek proposición afirmativa (negativa, imperativa)
vmesni stavek paréntesis m (pl paréntesis)
vprašalni stavek frase f interrogativa
vrinjeni stavek oración interpolada
zloženi stavek período m, cláusula compuesta, oración compleja
v začetku (na koncu) stavka en principio (en final) de dicción
tvorba stavka construcción f de la frase (ozir. de un período)
nauk o stavku sintaxis f

stečajni dolžnik stalna zveza
pravo, finance (o obligacijskem razmerju) ▸ csődeljárás adósa

stečajni postopek moški spol das Konkursverfahren
uvedba stečajnega postopka die Konkurseröffnung
terjatev v stečajnem postopku die Konkursforderung
zakon o stečajnem postopku das Konkursrecht

stêči

proč stêči to run away; (o psu, veterina) to go (to become) mad

stêči (stêčem)

A) perf.

1. partire di corsa; correre via; correre, andarsene:
steči komu naproti correre incontro a qcn.

2. (o tekočini) scorrere

3. (začeti delovati) avviarsi; ekst. entrare in funzione

4. (začeti se) iniziare, cominciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda je stekla o si parlò di
kamere za novi film so že stekle sono iniziate le riprese del nuovo film, è stato dato il primo ciak
pogovor ni mogel steči il dialogo procedeva stentatamente
pren. še precej vode bo steklo, preden se bo to uresničilo ne passerà d'acqua sotto i ponti prima che il progetto si realizzi
železnica je tod stekla ob začetku stoletja la ferrovia fu costruita ai primi del secolo
pren. vse je steklo po njegovem grlu ha scialacquato tutto il patrimonio

B) stêči se (stêčem se) perf. refl.

1. confluire (fiumi)

2. accumularsi

stehiometrija samostalnik
kemija (o količinskih razmerjih) ▸ sztöchiometria

stereotip samostalnik
1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip képV Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.

stópiti² dar un paso; dar pasos; andar, caminar

stopiti iz salir de
stopiti na kaj pisar en (ali sobre) a/c
stopiti poleg ponerse (ali colocarse) junto a (ali al lado de)
stopiti pred ponerse (ali colocarse) delante de
stopiti za (izza) ponerse (ali colocarse) detrás de
stopiti čez bregove (o reki) desbordarse, salirse de madre
stopiti čez rob (o tekočini) rebosar, derramarse
stopiti na čelo ponerse al frente de (ali a la cabeza de)
stopiti h komu acercarse a alg
stopiti na dan manifestarse, hacerse patente, aparecer
stopiti na mesto kake osebe substituir (ali re(e)mplazar) a alg
napačno stopiti dar un paso en falso, (spotakniti se) dar un traspié
stopite bliže! ¡pase usted!; ¡acérquese (usted)!
stopiti komu pred oči presentarse ante alg
stopiti pod streho ponerse bajo techo
stopiti v stike z entrar en relaciones con
stopiti na stran kake osebe ponerse de parte de alg, tomar partido por alg
stopiti v veljavo entrar en vigor (A en vigencia) (s 1. majem a partir del 1^o de mayo)

storil|ec moški spol (-ca …) pravo der Täter, Straftäter, serije kaznivih dejanj: Serientäter; (edini Alleintäter, nagonski Triebtäter, seksualni Triebtäter, Sexualtäter, iz navade Gewohnheitstäter, iz prepričanja Überzeugungstäter)
opis storilca die Täterbeschreibung
zasledovanje/izsledovanje storilca die Nacheile
krog storilcev der Täterkreis
pogodba o izročitvi storilcev kaznivih dejanj der Auslieferungsvertrag
| svoj. prid.: storilčev

stotica samostalnik
1. (število sto) ▸ száz, százasAvtomobil bo do stotice pospešil v 8,9 sekunde. ▸ Az autó 8,9 másodperc alatt gyorsul százig.
Postal je prvi nogometaš, ki je dosegel stotico za eno moštvo. ▸ Ő lett az első labdarúgó, aki száz gólt szerzett egy csapat színeiben.
Tako je oddaja je dosegla okroglo stotico. ▸ Így az adások száma elérte a kerek százat.

2. matematika (desetiška enota) ▸ százas

strah² moški spol (-u; -ovi) (strašilo) das Gespenst, der Spuk; ropotajoč: der Poltergeist; figurativno das Schreckgespenst
zgodba o strahovih die Geistergeschichte

stran³ ženski spol (-i …)

1. der Teil
kriva stran der [schuldtragende] Schuld tragende Teil
ločen kot kriva stran schuldig geschieden
tožeča stran der klagende Teil
tožena stran der Beklagte ( ein -r)

2. pravo die Seite, die Partei (nasprotna Gegenseite, Gegenpartei, upniška Gläubigerseite)
stran pri pogajanjih o kolektivni pogodbi die Tarifpartei
nameni nasprotne/druge strani die Gegenabsicht
obveza druge strani die Gegenverpflichtung
priča nasprotne strani der Gegenzeuge
s strani tožnika klägerischerseits

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

strank|a¹ ženski spol (-e …) politična: die Partei (delavska Arbeiterpartei, desna Rechtspartei, desnosredinska Mitte-rechts-Partei, enotna Einheitspartei, kmečka Bauernpartei, koalicijska Koalitionspartei, leva Linkspartei, levosredinska Mitte-links-Partei, ljudska Volkspartei, matična Mutterpartei, množična Massenpartei, opozicijska Oppositionspartei, razredna Klassenpartei, rojalistična Königspartei, sestrska Schwesterpartei, sredinska Zentrumspartei, večinska Mehrheitspartei, vladna Regierungspartei, Staatspartei)
človek zunaj strank der Parteilose ( ein -r)
financiranje strank die Parteienfinanzierung
zakon o strankah das Parteiengesetz
dogovor med strankami die Parteienvereinbarung
član stranke das Parteimitglied
član iste stranke der Parteifreund
človek, ki prehaja iz ene stranke v drugo der Wechselgänger
… stranke Partei-
(funkcionar der Parteifunktionär, glasilo die Parteizeitung, das Parteiorgan, izključitev iz der [Parteiausschluß] Parteiausschluss, linija die Parteilinie, politika die Parteipolitik, predsednik der Parteivorsitzende ( ein -r), predsedstvo der Parteivorstand, prepoved das Parteiverbot, privrženec der Parteianhänger, program das Parteiprogramm, sestanek članov die Parteiversammlung, statut das Parteistatut, aparat der Parteiapparat, vodstvo die Parteiführung, vrh die Parteispitze, značka das Parteiabzeichen)
članstvo v stranki die Parteimitgliedschaft
funkcija v stranki das Parteiamt
pripadnost stranki die Parteizugehörigkeit
v stranki spori, dogovori ipd.: innerparteilich
delo za stranko die Parteiarbeit
prestop v drugo stranko der Parteiwechsel
zamenjati stranko die Partei wechseln, die Farben wechseln
škodljiv za stranko parteischädigend

stréha (-e) f

1. grad. tetto:
opečnata, slamnata streha tetto di tegole, di paglia
sleme strehe comignolo, linea di colmo
dvokapna, štirikapna streha tetto a due, a quattro spioventi
šotorasta, kupolasta, ravna streha, streha na zatrep tetto a capanna, a cupola, piano, a padiglione
hiša je že pod streho la casa ha già il tetto
poiskati si streho mettersi al riparo

2. ekst. tetto, tettoia:
streha avtomobila il tetto dell'automobile
streha postaje la tettoia della stazione

3. pren. (stanovanje, dom) tetto:
domača, rodna streha tetto natio, paterno
ostati brez strehe restare senza tetto
živeti pod skupno streho vivere sotto lo stesso tetto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. o tem čivkajo že vrabci na strehi la cosa è di dominio pubblico, è risaputa
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi non appena apre la bocca che già scoppia la lite
ves pridelek je pod streho il raccolto è immagazzinato
pren. študija bo kmalu pod streho il saggio sarà ultimato fra breve
pren. imeti ga pod streho (pod kapo) essere alticci
pren. spraviti otroke pod streho sistemare i figli
pren. vzeti koga pod streho alloggiare qcn., accogliere qcn. sotto il proprio tetto
pren. streha sveta il tetto del mondo, l'Everest
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi meglio un uovo oggi che una gallina domani; meglio un uccello in man, che tordo in frasca

Strelec samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ NyilasRimska cesta je najsvetlejša v ozvezdju Strelec, zelo nizko na južni strani neba. ▸ kontrastivno zanimivo A Tejút a Nyilas csillagképben a legfényesebb, a horizont fölött az égbolt déli részén.
Jupiter lahko v ozvezdju Strelca opazujemo v jutranjih urah. ▸ A Jupitert a Nyilas csillagképében a reggeli órákban figyelhetjük meg.

2. v astrologiji (o horoskopu) ▸ NyilasLuna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

streljáti tirer, faire feu ; (divjačino) tuer, abattre ; (človeka) fusiller ; (pri nogometu) tirer, shooter, lancer

streljati na koga tirer sur quelqu'un, décharger son fusil sur (ali contre) quelqu'un
streljati z lokom (ostro, s ptštolo, iz šibrovke, v tarčo, v zrak) tirer à l'arc (à balles, au pistolet, à plombs, à la cible, en l'air)
(znati) dobro streljati être bon tireur, (o orožju) tirer juste
z očmi (besno) streljati na koga lancer des regards (furieux) à quelqu'un

stréljati tirar; tirar tiros; disparar, hacer disparos; hacer fuego

streljati z tirar a, con
streljati za kom disparar sobre alg que huye
(pre)daleč streljati tirar largo
streljati brez cilja tirar al azar, tirotear
mimo streljati errar el tiro
streljati na koga tirar (ali disparar) sobre alg
streljati s pištolo (v zrak, ostro, slepo, v tarčo) tirar a la pistola (al aire, con bala, sin bala, al blanco)
streljati mimo cilja (tarče) tirar más allá del blanco
(znati) dobro streljati ser buen tirador, (o puški) tener el tiro justo
streljati z očmi (fig) lanzar miradas

stríc tío m

stari stric tío abuelo
stric v drugem (tretjem) kolenu tío segundo (tercero)
stric iz Amerike fam el tío ric(ach)o de América