Franja

fungo m (pl. -ghi) bot. goba:
fungo edule užitna goba
fungo velenoso strupena goba
risotto coi funghi gobova rižota
a fungo v obliki gobe, gobast
venire su come i funghi pren. rasti kot gobe po dežju
prendere il fungo pren. razhuditi se
fungo atomico atomska goba

funzione f

1. funkcija, delo, opravilo, dolžnost:
funzioni amministrative, direttive upravne, vodilne funkcije
funzione respiratoria, digestiva dihalna, prebavna funkcija
fu investito della funzione di primo segretario imenovan je bil na mesto prvega sekretarja
fare la funzione di qcn. opravljati funkcijo nekoga, nadomeščati koga
il facente funzione vršilec dolžnosti

2. mat. funkcija

3.
in funzione di odvisno od:
l'aumento della contingenza è in funzione dell'aumento del costo della vita zvišanje draginjskega dodatka je odvisno od rasti življenjskih stroškov

4. pren. vloga, naloga, namen:
sono attività che hanno una precisa funzione sociale, politica e culturale te dejavnosti imajo povsem določeno družbeno, politično in kulturno vlogo

5. relig. verski obred; ceremonija, slavnost:
le funzioni domenicali nedeljski obredi

6. pog. opravilo, opravek:
una funzione noiosa dolgočasno opravilo

gȁriti -īm
I.
1. črniti, s sajami črniti: barut im je gario lica
2. pokati: čuješ li kako iz kuće gare puške
3. črno barvati: gariti obrve
4. garila ga crna nausnica začele so mu rasti brčice
II. gariti se črneti, postajati črn

glabrētum -ī, n (glaber) golina, goličava, goljava, golotina, pleha(va) = kraj, kjer noče nič rasti: COL.

gljȉva ž bot. goba: jestive, otrovne -e; -e stapčare bot. prostotrosnice, Basidiomycetes; -e mješinarke bot. zaprtotrosnice, Ascomycetes; nicati kao -e poslije kiše rasti kot gobe po dežju; najesti se ludih gljiva najesti se norih gob, ponoreti; atomska gljiva

gob|a [ó] ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Pilz, (v ljudskem jeziku tudi Schwamm, Schwammerl); -schwamm, -pilz (drevesna Baumschwamm, tehnika železova Eisenschwamm, hišna Hausschwamm, kresilna Feuerschwamm, Zunderschwamm, strupena Giftpilz, užitna Speisepilz)
zastrupitev z gobami medicina die Pilzvergiftung
iti po gobe nabirati: in die Pilze gehen, figurativno in die Binsen gehen, kaputtgehen, futsch sein (je šel po gobe … ist futsch)
figurativno rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden

2. živalstvo, zoologija (spužva), za tablo: der Schwamm
prava goba živalstvo, zoologija Euspongia: der Badeschwamm
figurativno piti kot goba saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben

3.
ledeniška goba der Gletschertisch, der Schneepilz

góba botanika fungus, pl fungi, funguses; (plesen) mould; (za brisanje) sponge

užitna góba mushroom, edible fungus, agaric
kresilna góba dry fungus, tinder, touchwood, spunk, ZDA punk, arhaično amadou
strupena góba poisonous mushroom, toadstool
nabiralec gób gatherer of mushrooms
veda o góbah mycology
nabirati góbe to gather mushrooms, to go mushrooming
rasti kot góbe po dežju to shoot up like mushrooms after the rain

góba (-e) f

1. bot. fungo:
nabirati gobe raccogliere funghi
rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
strupene gobe funghi velenosi
užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
kresilna goba esca
hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

2. (kar je po obliki podobno gobi)
atomska goba fungo atomico
goba za krpanje uovo da rammendo

3. spugna:
morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

4. pren. (pijanec) spugna:
piti kakor goba bere come una spugna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera

gramigna f

1. bot. prstati pesjak (Cynodon dactylon)

2.
attaccarsi come la gramigna pren. biti nadležen, siten
crescere come la gramigna pren. naglo rasti, hitro se razraščati, širiti

granadero moški spol grenadir; vojak

talla de granadero oseba postavne rasti

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

grandis -e, adv. granditer (prim. gr. βρένϑος napuh, ponos, bahanje, βρενϑύομαι napihujem se, šopirim se, baham se)

I. (o stvareh) velik po razsežnosti, prostornini ali številu, velikanski, silen, močan, obsežen, znaten: cella VARR., patella, vas CI., lumina, membra, ossa O., oratio CI. ali epistula CI. EP. dolgo, nomen grandibus litteris inscriptum CI. z velikimi (uncialnimi) črkami, librum grandem conscribit N. obsežno poročilo, grandes (= alti) cothurni V., gr. hordea V. debelozrnat, ex aede Minervae grande auri pondus ablatum; in hoc fano grandīs hydrias posuerat CI., pecunia, aes alienum CI., grandior vox CI.; pesn.: gr. elementa O. debelozrnate; adv. granditer silno, močno, zelo: ECCL.; n. sg. ali pl. nam. adv.: grande fremere STAT. silno, grandia ingrediens GELL. ali incedens AMM. široko stopaje. –

II. (o bitjih)

1. velik po postavi (rasti), dorasel, odrasel: grandis iam puer bello Italico CI., A. Cluentius reliquit grandem et nubilem filiam CI., gr. alumnus (= Achilles) H., iam. gr. Achilles IUV., bestia L., fera CELS. velika divjačina, grandiores aves (naspr. minutae aves) CELS.

2. velik po času = star, ostarel, prileten: non admodum grandis natu, sed tamen iam aetate provectus CI., gr. natu H., PLIN. IUN., SUET., grandior natu PL., CI., SUET., grandis aevo LUCR., F., grandior aevo O.; tudi brez abl.: bella gerebat ut adulescens, cum plane grandis esset CI.; od tod enalaga: grandior aetas CI., O. višja, grandi iam natu SUET. v že visoki starosti. –

III. metaf.

1. velik po imenitnosti, važnosti, imeniten, znamenit, važen, pomemben, pomenljiv: gr. dica TER. huda pravda, vitium CI. huda, dicere de rebus grandioribus CI., grandioribus exemplis uti CI. prepričevalnejše zglede navesti (navajati), gr. decus, munus, certamen H., malum H. hudo zlo, non est grande garrire per angulos HIER.

2. velik v izražanju, veličasten, vzvišen, vznesen, slovesen: carmen CI., (oratores) grandes erant verbis CI., pro grandibus fiunt tumidi CI., gr. oratio PETR., gr. Ciceronis verba Q., (antiqua comoedia) et grandis et elegans Q., quamvis grandius ille (Alcaeus) sonet O. poje bolj vzvišeno; kot subst. n. pl.: grandia minute dicet CI., hic autem grandia requiris CI., professus grandia turget H., nec conamur tenues grandia H., grandia elate canit Q.

3. po mišljenju, duhu vzvišen, plemenit: Thucydides enim rerum gestarum pronuntiator sincerus et grandis etiam fuit CI.

Gras, das, (-es, Gräser) trava (tudi za marihuano); ins Gras beißen pete stegniti; das Gras wachsen hören vedeti vse, ironisch slišati travo rasti; darüber ist längst Gras gewachsen to je že davno prerasla trava, to je že pozabljeno

grass¹ [gra:s] samostalnik
trava; pašnik, trata; ruša
pogovorno beluš
pogovorno pomlad
sleng policaj, "kifeljc"; ovaduh
sleng marihuana, mamilo

to cut grass under s.o.'s feet spodnesti komu tla
to let the grass grow under one's feet leno in počasi delati
at grass na paši, pogovorno na dopustu
to go to grass iti na pašo, pogovorno na dopust
to put (ali turn out) to grass gnati na pašo
out at grass na paši; figurativno brezposeln, na dopustu
go to grass! solit se pojdi!
figurativno to send to grass podreti na tla
to hear the grass grow slišati travo rasti
as long as grass grows and water runs za večne čase
while the grass grows the steed starves dvakrat da, kdor hitro da

grower [gróuə] samostalnik
saditelj, gojitelj, rejec, proizvajalec, kmet

to be a quick (ali rank) grower hitro rasti

hierba ženski spol zel, zelišče, trava, seno

hierba buena (divja) meta
hierba doncella zimzelen
hierba pulguera bolšinec
hierba santa meta; hierba de San Juan sv. Janeza roža, krčna zel
en hierba še zelen (setev)
crecer como la mala hierba rasti kot plevel
haber pisado mala hierba imeti slab uspeh; biti slabe volje
la mala hierba crece mucho (ali nunca muere) kopriva ne pozebe
hierbas pl zelišča; trava (za krmo)

Höhe, die, (-, -n)

1. višina; aus der Höhe z višine

2. (Anhöhe) vzpetina, vrh, hrib

3. (Hochpunkt) višek, vrhunec

4. nivo eine Höhe von 2 m višina dveh metrov; eine Höhe von ... über Normalnull/über dem Meeresspiegel ... nadmorske višine; an Höhe gewinnen/verlieren pridobivati/izgubljati višino, dvigati se/padati; auf gleicher Höhe na isti geografski širini; auf der Höhe na vrhuncu (der Krankheit bolezni, des Ruhms slave) ; auf der Höhe sein biti na višini/v formi; auf der Höhe der Zeit/der Wissenschaft na nivoju časa/znanosti; in die Höhe (werfen) navzgor, kvišku; in die Höhe steigen dvigati se, vzpenjati se, figurativ razburiti se, razjeziti se; in die Höhe schießen (zelo hitro) rasti; aus der Höhe z višine, zviška; nach Höhe višinsko; das ist die Höhe! to je višek/preveč!

hormon samostalnik
ponavadi v množini (aktivna snov) ▸ hormonPovezane iztočnice: hormon rasti, hormon sreče, hormon stresa, moški hormon, nosečniški hormon, nosečnostni hormon, rastni hormon, spolni hormon, stresni hormon, ženski hormon

inch¹ [inč] samostalnik
palec, cola (2,54 cm); malenkost
množina rast, postava

at an inch zelo natančno
by inches; ali inch by inch ped za pedjo, po malem, polagoma
an inch of cold iron vbod z bodalom
every inch a popoln, od glave do pete
give him an inch and he will take an ell če mu ponudiš prst, zagrabi celo roko
a man of your inches mož tvoje rasti
not to yield an inch ne umakniti se niti za ped
to flog s.o. within an inch of his life prebičati koga skoraj do smrti
within an inch za las, skoraj

incrēmentum -ī, n (in-crēscere)

1. rast, rašča, rastilo: Col., vitium satus, ortus, incrementa commemorare Ci. stopnje rasti.

2. metaf. rast, naraščanje, (po)množitev, (po)večanje: Iust., Vell., virtus tua semper in incremento erit Cu. bo vedno ras(t)la, i. urbis L., i. lucis Plin., incrementa lunae Lact. ali i. lunaria Aug. rast, incrementum capere (o luni) Col. rasti, alicui rei incrementum adferre Ci. pomnožiti jo; occ. stopnjevanje (kot ret. figura = gr. αὔξησις): Q., ki razločuje tri vrste ter navaja iz Ci. tale zgled: Facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare: quid dicam in crucem tollere? Ci.

3. meton. pribitek, prirast(ek), naraščaj, priraščaj: Suet., Amm., incremento renovare exercitum Cu., i. multitudinis L. primnožek, magnorum praefectorum et ducum haec (ta služba) incrementa sunt et rudimenta Cu. sadilnica in vadnica za … ; pesn.: dentes, incrementa populi futuri O. „seme“; occ. mladika, poganjek, potomec: magnum Iovis incrementum V. (gr. ϑρέμμα Διός … ).