Franja

gozdn|i [ó] (-a, -o) Wald-, Forst- (čuvaj der Waldhüter, delavec der Forstarbeiter, Waldarbeiter, duh Waldgeist, požar der Waldbrand, rog glasba das Waldhorn, škodljivec der Forstschädling, žig der Forststempel, cesta Forststraße, Waldstraße, čistina, jasa die Waldlichtung, drevesnica der Forstgarten, meja die Waldgrenze, nimfa die Waldnymphe, paša die Waldweide, pot der Waldweg, preseka die Waldschneise, škoda der Forstschaden, der Forstfrevel, tla der Waldboden, učna pot der Waldlehrpfad, uprava die Forstverwaltung, das Forstamt, biologija združba die Waldgesellschaft, žival das Waldtier)
mala gozdna posest der Kleinwald
gozdne površine (gozdovi) množina das Waldland
gozdno gospodarstvo der Forstbetrieb, das Forstunternehmen, die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
gozdno steklo das Waldglas
| ➞ → brglez, hulež, koren, kukmak …

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

gŕd (-a -o) adj.

A)

1. brutto; stonato, stridulo (voce); cattivo, sgradevole (odore); ripugnante, schifoso; sporco:
grd kot smrtni greh, kot strašilo brutto come il peccato, come il demonio

2. (ki ima negativne lastnosti v moralnem pogledu) cattivo, brutto, sconcio:
grdi naklepi cattive intenzioni
grde navade brutte, cattive abitudini
grde besede parole sconce, sgarbate
imeti grd jezik esere una malalingua
evf. imeti grdo bolezen avere una malattia venerea

3. (slab) brutto, cattivo:
grda cesta una cattiva strada
grdo vreme brutto, cattivo tempo
grda pomlad primavera piovosa

4. (ki vzbuja neprijeten občutek) brutto:
grdi spomini brutti ricordi

5. pren. (hud) brutto, forte, acuto; madornale:
grda bolečina forte dolore
grda napaka errore madornale
grda rana brutta ferita

6. (poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže)
grd lenuh un fannullone della più bell'acqua
grd skopuh spilorcio, avaraccio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
grd jezik linguaccia
grd padec cascata, capitombolo
grda beseda parolaccia
grda navada andazzo, malvezzo
grda šala bidone, tiro
grda ženska megera

B) gŕdi (-a -o) m, f, n
grdi, grda brutto, brutta
grdo il brutto
tudi grdo ima v umetnosti svoje mesto anche il brutto ha un suo posto nell'arte
spreti se do grdega avere un forte diverbio
hoditi ven v grdem uscire (di casa) col brutto tempo

gúmno s gumno: žito se mlatilo i sva seoska -a odzvanjala su od muklog nabijanja; Kumovo Gumno astr. rimska cesta; popino gumno dial. regrat

heavy¹ [hévi] pridevnik (heavily prislov)
težek; prenatovorjen, težko otovorjen, nabit; obilen, bogat (žetev); razburkan (morje); močen, silen (dež); bobneč (grom); oblačen, mračen, preteč (nebo); moreč (tišina); težek, naporen (delo); grob (poteza); težko prehoden, razmočen (cesta); znaten, velik (kupec, naročilo); težko prebavljiv (hrana); težek, težko razumljiv (knjiga); topoglav, okoren, počasen; potrt, žalosten; dolgočasen; noseča
ekonomija medel, slab (trg)
tisk masten (tisk)

heavy crop obilna letina
heavy with child noseča
heavy drinker hud pivec
heavy fate žalostna usoda
heavy fog gosta megla
heavy guns (ali artillery) težka artilerija, figurativno silovit napad, nevaren nasprotnik
heavy in (ali on) hand težko vodljiv (konj)
heavy industries težka industrija
heavy losses težke izgube
heavy metal težka kovina, figurativno silen vpliv, močna osebnost
heavy news žalostna novica
heavy road težko prehodna cesta
gledališče heavy scene mračna scena
heavy sea razburkano morje
heavy sky preteče nebo
heavy with sleep omotičen od spanja
ekonomija heavy sale slaba prodaja
heavy taxes visoki davki
to lie heavy on težiti koga
to rule with a heavy hand vladati s trdo roko
time hangs heavy (on my hand) čas se mi vleče

hit|er (-ra, -ro) schnell, rasch; uren: flink; odgovor ipd.: prompt; -schnell (kot blisk pfeilschnell); Schnell- (cesta die Schnellstraße, promet der Schnellverkehr, avtobus der Schnellbus, čoln das Schnellboot, postopek das Schnellverfahren, tečaj der Schnellkurs, tek der Schnellgang, tiskalnik der Schnelldrucker, zaviranje die Schnellbremsung, zamrzovanje die Schnellgefrierung)
hitrejši schneller
hitrejši od zvoka schneller als der Schall
postajati hitrejši beschleunigen, schneller werden

impraticabile agg. neuporaben; neprehoden, nedostopen:
strada impraticabile neprehodna cesta
persona impraticabile pren. nedostopna oseba

incassare

A) v. tr. (pres. incasso)

1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
incassare una tubatura dati cev v ležišče
incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
incassare il morto položiti mrliča v krsto
incassare una frase vriniti stavek

2. dobiti, prejeti, inkasirati:
incassare una somma prejeti znesek

3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)

4. pren. prenesti, prenašati:
incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev

B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine

incēssus -ūs, m (incēdere)

1. korak(anje), hoja, način hoje: Q., Sen. ph., si se ita gerat non incessu solum, sed ornatu atque comitatu … Ci., eum decet incessus psaltriae Ci., incessus Seplasiā dignus Ci. neapeljska (Seplasia [gl. to besedo] je cesta v Neaplju), tj. mehkužna hoja, citus modo, modo tardus i. S., i. erectus T., tardi siderum incessus Sen. ph.

2. stopanje, hoja: tot iumentorum incessu nix dilapsa est L.

3. (sovražno) prodiranje, primik(anje), naval, napad, vpad: incessu Parthorum sine acie pulsi T., primo incessu T. takoj ob dohodu (pri prvem napadu); od tod

4. meton.
a) smer prodiranja, potovnica: tres incessūs parare T.
b) vhod, dohod: alios incessūs hostis claudere T.

ipsilon f, m (grška črka) ipsilon:
strada a ipsilon cesta, ki se razcepi

island¹ [áilənd] samostalnik
otok; prometni otok
anatomija celičje obdano z drugim tkivom
figurativno kar je ločeno, obkroženo, izolirano
navtika zgradba s komandnim mostom na letalonosilkah

astronomija island universe rimska cesta, Galaksija
vojska island of resistance gnezdo upora

itinerārius 3 (iter) potovalen, póten, popoten, pohoden: t vestimenti genus Lamp., sumptus Lamp., agger Amm. cesta; subst. itinerārium -iī, n znamenje za pohod (odhod): itinerarium sonare (trobiti) lituos iubet Amm.

izpáden (-dna -o) adj. di, della caduta:
izpadni pojavi eccessi
izpadna cesta strada di sbocco

izvózen² (-zna -o) adj.
izvozna cesta passo carrabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mont. izvozni horizont, izvozni jašek orizzonte, pozzo d'estrazione

izvóžen (blago) exported; (pot, cesta) rutted

globoko izvóžena cesta a deeply rutted road

izvóžen exportado

izvoženo blago mercancías f pl exportadas
izvožena cesta carretera f desgastada

jalonner [žalɔne] verbe transitif, verbe intransitif zakoličiti, določiti smer, meje zemljišča; rabiti za orientacijsko točko, za smernice; označevati

la route de la paix est jalonnée d'obstacles cesta miru je označena z zaprekami

jáma (-e) f

1. fossa, buca:
cesta je polna jam la strada è piena di buche

2. grotta, caverna:
kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
geogr. Postojnska jama grotta di Postumia

3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
apnena jama calcinaio
gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
kompostna jama fossa per la composta
lužilna jama vasca di lisciviatura
parilna jama vasca di vaporizzazione
sušilna jama vasca di essicazione

4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
jama za sneg neviera

5. (grob) fossa, tomba:
izkopati jamo scavare la tomba
spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba

6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
jama hudodelstev focolaio del crimine

7. lov. tana (del tasso, della volpe)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
grad. gradbena jama scavo di fondazione
ledena jama caverna ghiacciata
livna jama forma (fossa) da fonderia
avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
suha jama caverna asciutta
vodna jama caverna con corsi d'acqua
volčja jama trappola per lupi
PREGOVORI:
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto

jáven public; (vsem dostopen) open to all; accessible, common, known to all; used by all; not secret, not underhand

jávna dela public works pl
program jávnih del public works programme
minister jávnih del minister of public works
jávna dela za zaposlitev brezposelnih relief works pl
jávna dražba public auction
jávni blagor common (ali public) weal, general (ali public) welfare
jávni delavec someone active in public life
jávna hiša (licensed) brothel, arhaično bawdy house
jávna knjižnica public library
jávna kuhinja za brezposelne public kitchen
jávno mnenje public opinion
jáven park public gardens pl
jávna pot, cesta open road
jávno poslopje public building
jávna (raz)prodaja public sale
jávno obveščanje public information
jávno pooblastilo public authority
jávno pravo public law
jávni razglas public notice
jávni red public order
jáven protest public protest
jávna predavanja lectures pl open to the public
jávna (državna) služba public service
jáven škandal scandal
jávno stranišče public convenience, toilet
jávni telovadni nastop gymnastic display
jávni tožilec public prosecutor
jávno tožilstvo office of the public prosecutor
jávna zdravstvena služba public health service
jávno življenje public life
to je jávna tajnost that is an open secret
biti v središču jávnega življenja to be in the public eye

jèdan jèdna jèdno
1. eden, en: jedan za sve, svi za jednoga; dolazili su jedan po jedan
2. drug: jedan do drugoga drug ob drugem
3. isti, enak: mi smo -ih godina; govori sve -o te -o
4. neki: živio, živeo je jedan kralj
5. kakšen: dodi k meni -o veče
6. nekateri: -i su za tebe, a -i za tvoga protivnika
7. pravi: to je čudo -o
8. nesretniče jedan! o ti nesrečnik!; jedan jedini en sam: ja sam jedan jedini iz kuće prisustvovao sastanku; jedan smer enosmerna cesta