Franja

jaš|ek moški spol (-ka …) der Schacht (tudi rudarstvo), der Stollen (sledilni Schürfstollen), -schacht (črpalni Pumpenschacht, glavni Hauptschacht, rudarstvo izvozni Förderschacht, dvigala Fahrstuhlschacht, Aufzugschacht, kabelski Kabelschacht, pomožni Nebenschacht, slepi Blindschacht, zbiralni Sammelschacht, rudarstvo zračilni Wetterschacht); der Kanal (za zrak Luftkanal)
gradbeništvo, arhitektura svetlobni jašek der Lichthof, Lichtschacht
gradbeništvo, arhitektura jašek za smeti der Müllschlucker
grobni jašek das Schachtgrab
gradbeništvo, arhitektura globljenje jaška das Schachtabteufen

jedek pridevnik
1. (ki razjeda) ▸ maró
2. (intenziven; oster) ▸ maró, csípősZrak je napolnil jedek vonj po smodniku. ▸ A levegő a puskapor csípős szagával telt meg.

3. (zajedljiv; piker) ▸ maró, csípősDvignila je obrv in spregovorila z jedkim sarkazmom. ▸ Felvonta szemöldökét, és hangjában maró gúny volt.

jeklenk|a [é] ženski spol (-e …) die Stahlflasche, -flasche (za butan Butangasflasche, za kisik Sauerstoffflasche, za stisnjen zrak [Preßluftflasche] Pressluftflasche)
plin v jeklenki das Flaschengas

jeter [žəte] verbe transitif vreči, zagnati, metati, (za)lučati

jeter l'ancre zasidrati se
jeter l'argent par la fenêtre metati denar skozi okno
jeter en l'air v zrak vreči
jeter un cri zavpiti, zakričati
jeter feu et flammes iskre metati, ogenj bruhati
jeter un essaim rojiti
jeter des éclats de rire (za)krohotati se
jeter les fondements položiti temelje
jeter en fonte vliti (kip)
jeter un coup d'œil pogledati
jeter des larmes prelivati solze
jeter un pont zgraditi most, premostiti
jeter des racines pognati korenine
jeter quelque chose au nez de quelqu'un komu pod nos kaj dati
jeter un sort sur quelqu'un začarati, uročiti koga
jeter la terreur širiti grozo
se jeter vreči se, pognati se, skočiti; izlivati se (reka)
se jeter au travers de quelque chose zoperstaviti se čemu
être jeté à la côte nasesti (ladja)
jeter ses armes položiti orožje
jeter son bonnet par-dessus les moulins nad ničemer se ne spotikati, na nič se ne ozirati
jeter aux chiens, aux moineaux (figuré) skozi okno metati
jeter dehors ven vreči
se jeter à l'eau v vodo skočiti (da bi si vzeli življenje)
se jeter dans l'eau v vodo skočiti (za kopanje)
se jeter dans l'eau de peur de la pluie (figuré) priti iz dežja pod kap
jeter la gourme izdivjati se
jeter sa langue aux chiens obupati nad ugibanjem
jeter le manche après la cognée (figuré) puško v koruzo vreči
jeter au panier v koš vreči
jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
jeter du ridicule sur quelqu'un osmešiti koga
se jeter à la tête de quelqu'un (figuré) komu se vseliti
se jeter la tête au mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
cela ne se jette en moule to ni tako lahko, tako enostavno

jugovzhoden pridevnik
1. (o legi) ▸ délkeleti
2. (o smeri) ▸ délkeletiV višinah doteka z jugovzhodnimi vetrovi nad naše kraje hladnejši in bolj vlažen zrak. ▸ A magasban a délkeleti széllel hűvösebb és nedvesebb levegő érkezik térségünkbe.
Lava se razliva po jugovzhodnem pobočju vulkana. ▸ A láva a vulkán délkeleti lejtőjén folyik szét.

kanal moški spol (-a …) der Kanal; die Rinne; (hodnik, žila) der Gang; anatomija der Kanal, die Bahn; tehnika kontrolni die Prüfgrube; rastlinstvo, botanika der Gang (prevodni der Leitungsgang, oljni der Ölgang, smolni der Harzgang)
živalstvo, zoologija Müllerjevi kanali množina Müllersche Gänge
-kanal ( geografijaBristolski Bristolkanal, Panamski Panamakanal; anatomija dimeljski Leistenkanal, hrbtenični Wirbelkanal, mlečni Milchkanal, prebavni Nahrungskanal, sečni Harnkanal, semenski Samenkanal, tehnika dolivni Einlaufkanal, kabelski Kabelkanal, za odvodnjavanje Entwässerungskanal, za zrak Luftkanal, Bewässerungskanal, odtočni [Abflußkanal] Abflusskanal, Abzugskanal, povratni Rücklaufkanal, razbremenilni Entlastungskanal, sesalni Ansaugkanal, strelni [Schußkanal] Schusskanal, vetrni Windkanal, zračni rudarstvo Wetterkanal, zvezni Verbindungskanal)
… kanala/za kanal Kanal-
(temelj kanala die Kanalsohle, stikalo kanala der Kanalschalter, gradnja kanala der Kanalbau, iskalnik kanala der Kanalwähler, sistem kanalov das Kanalsystem)

kȁpa ž kapa: službena, studentska, vojnička, sportska, šoferska kapa; kapa sa štitnikom kapa s senčnikom; bacati -u uvis metati kapo v zrak od veselja; mrka kapa zla prilika nič dobrega ne pomeni, če srečaš črno kapo (duhovnika); davati -om i šakom dajati radodarno; djevojka je pošla pod -u dekle se je omožilo; vrabac mu je pod -om ima tiča pod klobukom, ne pozdravlja; nakriviti -u potisniti kapo na stran, prešerno se vesti

kompresor [é] moški spol (-ja …) tehnika der Kompressor, der Verdichter; (batni Kolbenkompressor, centrifugalni Kreiselverdichter, hladilni Kältekompressor, za plin Gaskompressor, za zrak Luftkompressor, visokotlačni Hochdruckverdichter, Überverdichter); (pnevmatični vrtalnik) der Bohrhammer

komprimiran (-a, -o) komprimiert, verdichtet
komprimiran zrak die Druckluft

komprimíran (-a -o) adj. compresso:
komprimirani beton calcestruzzo compresso
komprimirani zrak aria compressa

komprimírati to compress

komprimiran zrak compressed air
sveder na komprimiran zrak pneumatic drill, borer

kondicioníran (-a -o) adj. condizionato:
kondicionirani zrak aria condizionata

kondicionírati conditionner

kondicioniran zrak air moški spol conditionné

krožeč [é] (-a, -e) kreisend, umlaufend
krožeč zrak die Umluft

kúžen infectious; pestilential; contagious, catching; miasmal, miasmatic; epidemic, epidemical; (okužen) tainted

kúžna bolezen a contagious disease
kúžen zrak infected (ali poisoned, miasmal) air
kúžno znamenje arhaično plague spot (skin blemish as sign of infection)

kúžen (-žna -o) adj. med. contagioso; infettivo; pestifero; mefitico:
kužna klica microbo, germe patogeno
kužen zrak aria mefitica
med. kužna bolezen malattia contagiosa, contagio
kužna epidemija pestilenza
kužni bolnik appestato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
um. kužno znamenje colonna votiva (a ricordo della peste)

kváriti to spoil; to damage, to ruin; to mar; (moralno) to deprave, to pervert, to corrupt, to taint, to vitiate

kváriti se to be spoilt(marred), (živež) to perish, to rot, to taint, to deteriorate, to decay
vročina kvari ribe the fish goes off in the heat, the heat taints the fish
to sadje se kvari this fruit is perishable (ali does not keep)
kváriti komu tek to spoil someone's appetite
kváriti zrak to pollute the air
kváriti si oči z branjem pri sveči to spoil one's eyes reading by candlelight
ta film kvari okus občinstva that film corrupts public taste

lȁgum m (t. lagym, perz.)
1. podkop, miniran podkop: dići, baciti u lagum pognati v zrak
2. podzemni hodnik, tunel, rov
3. dial. v hrib izkopana vinska klet

laxitās -ātis, f (laxus)

1. prostranost, prostranstvo, prostornost: Sen. ph., Plin., Suet., domus mea omnium domos laxitate superat Ci., in domo clari hominis … adhibenda cura est laxitatis Ci., l. loci S. fr., aëris Pall. prosti zrak.

2. metaf.
a) (v dobrem pomenu) mirnost, umirjenost, ravnodušnost, ravnodušje: naturalis animi remissio et laxitas Sen. ph.
b) (v slabem pomenu) ohlapnost, mlahavost: l. feminei languoris (mehkužnosti) Arn.

laxō -āre -āvī -ātum (laxus)

I.

1. (z)rahljati, narediti (delati) ohlapno, napustiti (napuščati), popustiti (popuščati), odpeti (odpenjati), odvez(ov)ati, odpreti (odpirati): vincula Iust., vincla epistulae laxavit H., iubet excussos laxare rudentes V. odvezati in naviti, l. fidiculas Val. Max., laxat claustra Sinon V., animas … deturbat laxatque foros (sc. Charon) V. izprazni palubo, pedem ab stricto nodo laxare L. oteti (rešiti, osvoboditi) iz, laxare (naspr. tendere) arcum Ph., intestina concreta Plin. omehčati, ictibus crebris fores Plin., ora Lucan., venam Amm., Alpes Cl., ferro campum (pot) Sil., specus ingentem laxans telluris hiatum Sil., quercus … diffusas patulo laxabat stipite frondes Sil. je širil, hos … laxat vis subita Sil. zrahlja = predre; pren.: l. ructum Plin. pospešiti (pospeševati), eloquentiae frenos Plin. iun. brzdo popustiti (popuščati), ubi dolor vocem laxaverat Iust. ko mu je bolečina razvezala jezik, l. agminis nostri compagem, l. rapinarum fores Amm.; v pass. oz. med. (z)rahljati se, ohlápniti, ohlapéti, odvez(ov)ati se, popustiti (popuščati): laxatis habenis invehi, laxatis habenis ruere Cu. s popuščeno brzdo, sonipes laxatus habenas (gr. acc.) Sil., die laxatur humus O. odmeka, se o(d)taja, corpora rugis laxantur O. se (na)gubajo, se (na)grbančijo, crebris arietibus saxorum compage laxatā Cu., laxatis undique compagibus Sen. ph., laxatis sellae curulis compagibus Suet., laxato calceo, machina laxata Suet., musculus conducitur aut laxatur Cael.; refl. se laxare: fluctibus compages operis verberatae laxavere se (po drugih samo laxavere v istem pomenu) Cu., laxare se sinus montium … coeperant Cu. širiti se.

2. occ.
a) izviniti, zviti si: membra Ps.-Q., talos Plin. Val.
b) razkleniti (razklepati), spustiti (spuščati): canes Ap.

3. metaf.
a) (o)lajš(ev)ati, (o)krepčati, (raz)vedriti, komu omogočiti (omogočati) oddih (počitek), da(ja)ti (privoščiti) počitek, koga osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati), rešiti (reševati) česa: quies laxaverat artūs V., placidā laxarant membra quiete V., l. humeros Sen. tr., animalia somno laxabant curas V., laxari libidinum vinculis Ci., aliquando ab hac contentione disputationis animos nostros curamque laxemus Ci., cum laxati curis sumus Ci. ali ut primum instantibus curis laxatus est animus Cu. brez skrbi, laxare animum ab assiduis laboribus L., vino animum curis publicis fatigatum Sen. ph., animum lusu latrunculorum Plin. iun., laxa paulisper animum, quem … amici … turbant Cu., animi laxandi causā … piscabatur homo Suet., laxandi levandique causā … ambulare Gell., cum primum mitigatā furiā laxaverint oves animum Ap., Bacchi munera duram laxarunt mentem Sil., l. spiritum Cu. oddahniti si, l. se molestiis Lucceius in Ci. ep., vis morbi videbatur laxata Cu. da je odlegla (popustila), l. vesicam urinae effusione Hier.
b) odpustiti (odpuščati), popustiti (popuščati): ex eo, quo astricti sumus, laxari aliquid velim Ci., equites oraverunt, ut sibi laxaret aliquid laboris L. naj bodo oproščeni nekaj dela, l. iram Petr., Stat. brzdati, krotiti, annonam L. poceniti žito, znižati ceno žita, tudi med.: annona haud multum laxaverat L. žito se ni kaj dosti pocenilo, cena žita se ni veliko znižala; (v slabem pomenu) popustiti (popuščati) v čem, kaj mlačno (malomarno) opraviti (opravljati): ubi laxatam pugnam vidit L. da je bojevanje popustilo, ubi laxatas sensit custodias L. da je pozornost straž popustila, ut viderunt laxatam custodiam Petr., laxare studium Suet.
c) pesn. α) odkri(va)ti, razode(va)ti: fata Stat. β) odpraviti (odpravljati): l. iugum Sil. otresti (odstraniti, sneti) jarem. —

II.

1. širiti, razširiti (razširjati), raztegniti (raztegovati), razprostreti (razprostirati) (naspr. coartare): forum Ci. ep., foramina retis O., maculas retis Plin., granaria Pers., alveum Tiberis Suet., mare modice se laxat Mel., amnis ripas spumanti gurgite laxat Sil., laxabat sedem venturis portitor umbris Sil., manipulos laxare iussit C. razmakniti, postaviti (razporediti) bolj narazen, laxatae (naspr. artae) custodiae L. osamljene = daleč vsaksebi stoječe straže, laxati cunei Sil. razmaknjeni.

2. occ.
a) (s)tanjšati: ferrum laxatur (po drugih lassatur) in usus innumeros Stat.
b) (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati): nigrantes laxabant astra tenebras Stat. so razsvetljevale, laxata lucida nocte claustra nitent Sil. v razsvetljeni noči, aër laxatus (naspr. densatus) Q. redek zrak.

3. metaf. podaljš(ev)ati, raztegniti (raztezati, raztegovati): tempus Sen. tr. odlašati, necessitatem dicendi longiore dierum spatio Q. raztegniti na obdobje več dni. — Od tod pt. pf. laxātus 3 zrahljan, od tod rahel, ohlapen, zmehčan, omehčan, rahlo zvezan: catenae Lucan., Sil., membrana laxatior Plin.; metaf.
a) in orationibus, quia laxatior est materia, minus … rerum annotatur iteratio Sen. rh.
b) oslabljen: miles solis cursu flammeo diu laxatus Amm.