Franja

plombé, e [plɔ̃be] adjectif plombiran; obtežèn s svincem; svinčene barve; populaire sifilitičen

wagon masculin plombé zaplombiran vagon
canne féminin plombée palica s svinčeno glavo
dent féminin plombés plombiran zob

plomber [plɔ̃be] verbe transitif (za)plombirati; zaliti s svincem; technique prevleči s svincem, glazirati, posvinčiti; preveriti vertikalnost s svinčnico; argot trdo steptati, zvaljati

(se) plomber (nebo) postati svinčeno siv
plomber une dent, un wagon, un colis zaplombirati zob, vagon, paket
se faire plomber une dent dati si plombirati zob
plomber une poterie z grafitom prevleči lončeno posodo

plombírati plomber , (zob) obturer (une dent)

plombiran zob dent ženski spol plombée

pod under; below, beneath

pod ceno for less than the value
pod mojo častjo beneath my dignity
pod drevesom under a tree
pod Henrikom IV under Henry IV
pod ničlo below zero
pod napačnim imenom under a false name, under an assumed name
pod vsako kritiko beneath criticism
pod milim nebom under the open sky
pod pokroviteljstvom under the patronage of
pod mojimi nogami below my feet
pod ognjem treh baterij vojska under the fire of three batteries
pod pečatom tajnosti under a pledge of secrecy
pod pretvezo, pod izgovorom under the pretext (of)
pod roko (figurativno) secretly
pod hribom at the foot of the hill
pod (s) pogojem on condition that...
pod njegovim vladanjem in his reign
pod vplivom influenced by...
pod zemljo underground
pod 20 let starosti under 20 years of age
pod kaznijo globe under the penalty of a fine
pod smrtno kaznijo under pain of death
osebe pod 30 leti the under-thirties
on je pod copato (figurativno) he is henpecked; he is tied to his wife's apron strings, the mare is the better horse
biti pod orožjem to be under arms
ničesar ne imeti za pod zob not to have a bite to eat
dajte to pod ključ! put it under lock and key!
pasti pod stečaj to go bankrupt, to fail
prodajati pod lastno ceno to sell below cost price
stanovati pod streho (v mansardi) to live in a garret
storil je to pod pritiskom he did it under pressure
šibiti se pod bremenom to sink under the load

podočnik samostalnik
1. (zob) ▸ szemfog Podočniki in 3 zadnji kočniki so od vsega začetka stalni zobje. ▸ A szemfogak és a 3 hátsó őrlőfog a kezdetektől fogva állandó fog.
Sopomenke: podočnjak

2. ponavadi v množini (temna lisa pod očesom) ▸ karika
Sodelavka je vsako jutro prišla na delo z ogromnimi podočniki. ▸ A munkatársam minden reggel hatalmas karikákkal a szeme alatt jött be dolgozni.
Sopomenke: podočnjak

podočnjak samostalnik
1. (temna lisa pod očesom) ▸ szemkarikaOd pomanjkanja spanja je imel podočnjake. ▸ Az alváshiánytól karikásak voltak a szemei.
Sopomenke: podočnik

2. ponavadi v množini (zob) ▸ szemfog
Prašiči imajo stalno rastoče podočnjake, ki pri samcih zrastejo v čekane. ▸ A sertések állandó növekedésben lévő szemfogakkal rendelkeznek, amelyek a hímeknél agyarakká nőnek.
Sopomenke: podočnik

pokrénuti pòkrēnēm, pokrénuh pokrénu in pòkretoh pòkrete, pòkrēnut -a
I.
1. kreniti, premakniti: pokrenuti koga s mjesta; pokrenuti vojsku; pokrenuti krake oditi; led se pokrenuo zadeva se je končno premaknila
2. pognati: pokrenuti mašinu, stroj, divljač
3. razgibati: vjetar pokrenu granje
4. sprožiti: pokrenuti neko pitanje, problem
5. ganiti, pripraviti do: pokrenuti srce na ljubav; pokrenulo mi se srce raznežil sem se; pokrenula mi se žuč razjezil sem se
6. ustanoviti: pokrenuti novine
7. povzdigniti: pokrenuti intelektualni život
II. pokrenuti se
1. premakniti se
2. zganiti se: zub se pokrenuo zob se je zacel majati

polomíti romper; estropear; destrozar; arruinar

polomiti si zob romperse un diente
polomiti ga hacer un yerro, caer en falta
polomiti se romperse, estropearse

porcelanast pridevnik
1. (o materialu) ▸ porcelánZbiral je porcelanaste figurice slavnih dirkalnih konj. ▸ Gyűjtötte a híres versenylovak porcelánfiguráit.
2. (o lastnosti) ▸ porcelán, porcelánszerűNjena nežna porcelanasta polt in rdečkasti lasje so pravi magnet za moške. ▸ Porcelánfehér bőre és vöröses haja mágnesként vonzza a férfiakat.
Porcelanasta polt brez pigmentnih madežev in starostnih peg je na Japonskem znak popolnosti in imenitnosti. ▸ Japánban a pigmentfoltoktól és öregségi foltoktól mentes porcelánfehér bőr a tökéletesség és a különlegesség jele.Za porcelanasti videz uporabite tekoči puder. ▸ A porcelánfehér bőr eléréséhez használjon folyékony púdert.

prevléka (-e) f

1. fodera (del cuscino); coperta, copertura:
prevleka za kavč copridivano
prevleka za pohištvo dossale

2. manto, rivestimento; tosk. guscio:
emajlna, kovinska prevleka rivestimento di smalto, smaltatura; rivestimento metallico
medeninasta prevleka ottonatura
zlata prevleka indoratura
med. zobna prevleka capsula (dentaria)
pritrditi prevleko na zob incapsulare un dente
prevleke za avtomobilske sedeže, avtomobilske prevleke, sedežne prevleke coprisedili (per) auto

prirásti (-rástem) | priráščati (-am)

A) perf., imperf.

1. crescere, accrescersi:
v zadnjih letih je prebivalstvo precej priraslo negli ultimi anni la popolazione si è accresciuta di molto

2. arrivare crescendo

3. pren. spuntare:
prvi zob mu je že prirasel gli è spuntato già il primo dentino

B) prirásti se (-rastem se) | priráščati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi (crescendo); aderire:
bršljan se je prirasel na drevo l'edera si attaccò all'albero

púliti (-im)

A) imperf. svellere, strappare, estrarre, cavare:
puliti perje spennare
puliti plevel strappare le erbacce, disinfestare dalle erbacce
puliti zob cavare un dente

B) púliti se (-im se) imperf. refl.

1. accapigliarsi, litigare; contendersi; battersi; pog. fare a tira tira:
puliti se za čast contendersi l'onore
šport. puliti se za prvo mesto battersi per il primo posto
puliti se za strokovnjaka adoperarsi per avere (la collaborazione di) un tecnico

2. nareč. azzuffarsi, litigare

3. nareč. picchiarsi

C) púliti si (-im si) imperf. refl. strapparsi:
puliti si lase strapparsi i capelli
puliti si obrvi depilare, depilarsi le sopracciglia

punta ženski spol ost, konica; vrh (drevesa); cigarni ogorek; cvek; predgorje; zemeljski jezik; figurativno malce, nekoliko

punta de diamante diamant steklorezec
a punta de día ob svitu
con una punta de burla (fam) z nekim zasmehom, malce zasmehovalno
de punta a cabo, de punta a punta od enega konca do drugega; skoz in skoz; vse skupaj
acabarse en punta (fam) umreti
armado de punta en blanco do zob oborožen
estar de punta (con) grdo se s kom gledati
hacer punta (a) komu ugovarjati
le llevarán en la punta de la lengua (fig) dali ga bodo ljudem v zobe
pisar de punta na prste stopiti
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci
ponerse de punta (con) spreti se (s)
sacar punta al lápiz ošiliti svinčnik
ser de punta odlikovati se
lo tengo en la punta de la lengua na jeziku imam
puntas pl bikovi rogovi; konice na jelenovem rogovju; čipke
punta de Bruselas bruseljske čipke
andar en puntas prepirati se
lo conozco por las puntas de las uñas to imam v malem prstu
tener puntas de loco imeti nore ideje

que ki, kar

el año que viene prihodnje leto
razón que te sobra (pop) v tem imaš res prav
el que la que tisti -a, ki
lo que tisto, kar
lo que quieras kar hočeš, kot se ti ljubi
lo que dirán govoričenje ljudi
¡lo que tú dices! ti imaš pač prav!
el que más, el que menos eden več, eden manj
hay a. que ver je kaj videti
ya no tengo dinero que perder nimam več denarja, ki bi ga izgubljal
no tengo nada que ofrecerle nimam Vam česa ponuditi
hay que hacerlo to je treba narediti
nada que comer nič za pod zob
tengo que hacer moram napraviti
por mucho que sepa naj še toliko ve

quitaipón moški spol

de quitaipón improviziran
diente de quitaipón vstavljiv (umeten) zob
llevar al quitaipón zastaviti
en casa del quitaipón v zastavljalnici

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

rást (-í) f

1. crescita, sviluppo; ekst. aumento, espansione, incremento; ekon. rialzo; med. proliferazione (tudi pren.):
rast drevja, živali crescita degli alberi, degli animali
številčna rast prebivalstva aumento (numerico) della popolazione
rast proizvodnje incremento della produzione
špekulirati na rast giocare al rialzo
ekon. gospodarska rast crescita economica
bot. blazinasta rast vegetazione pulvinata
gozd. rast celic citogenesi
fiziol. rast zob dentizione

2. statura, corporatura, complessione; taglia:
močne, visoke rasti di complessione robusta, alta
sosed je moje rasti il vicino ha la mia statura

3. ekst. vegetazione

ravage¹ [rǽvidž] samostalnik
(o)pustošenje, razdejanje, uniče(va)nje

ravages množina razdiralno delovanje, uničujoče učinkovanje (učinki) (of pestilence kuge)
the ravages of time zob časa
to make ravage of opustošiti, razdejati, podreti; uničiti; pogubiti

ravage [ravaž] masculin opustošenje, razdejanje; pluriel (vojna, neurna) škoda; zle, hude, slabe posledice

ravages pluriel du feu, d'un incendie, de la guerre razdejanje, opustošenje zaradi ognja, požara, vojne
faire (bien) du ravage, des (de grands) ravages povzročiti veliko škodo, razdejanje; familier razsajati, besneti (epidemija); povzročati trpljenje tistim, ki nas imajo radi
les ravages du temps zob časa, znaki starosti
faire des ravages dans les cœurs razvneti in uničevati srca

režanj|e srednji spol (-a …) smeh: das Grinsen, das Gegrinse; (kazanje zob) das Zähnefletschen