Franja

Zadetki iskanja

  • staroznan (-a, -o) (dolgo znan) altbekannt
  • Stoidis īnsula (-ae), f Stóida, Stóidski otok, otok ob indijski obali, znan po biserih: traditur iuxta que eam freto interfluente Stoidis, quaestuosa margaritis Plin., fertilissima est Taprobane et Stoidis Plin.
  • sūra -ae, f (prim. jon. ὤρη, ὥρη bitka)

    1. méča (na nogi), litka: Pl., Ci. (Arat.), Plin., Iuv., Lact., Cl., Amm., Isid. idr., suras evincta cothurno V., purpureoque alte suras vincire cothurno V., suras incluserat auro V., teretesque suras integer laudo H., cum possit sura chartas celare ligatas O.

    2. (kost) piščal (naspr. tībia golenica): Cels. Kot rimski priimek Sūra -ae, m Súra; poseb. znan je P. Cornēlius Lentulus Sūra Pubilj Kornelij Lentul Sura, Katilinov sozarotnik: S., imenovan tudi samo Sura: Ci. ep.
  • svetóven world, worldwide; world's; cosmopolitan; universal

    svetóvno čudo wonder of the world
    svetóvna gospodarska konferenca international economic conference
    svetóvna gospodarska kriza international economic crisis, world depression
    svetóvno gospodarstvo world trade and industry
    svetóvni jezik world language
    svetóvni mir world peace
    svetóvna literatura, književnost world literature
    svetóvno naziranje, nazor ideology, world-outlook, outlook on life, (philosophical) conception of the world, world view, views pl, (nemško) weltanschauung
    svetóvna politika world politics pl, foreign policy on a (ali the) grand scale
    svetóvni prvak world champion
    svetóvno prvenstvo world championship
    svetóvni rekord world record
    svetóvni požar universal conflagration
    svetóvna razstava International Exhibition, World Fair
    svetóv sloves worldwide fame, international reputation
    svetóvni trg international market
    svetóvna trgovina world trade, international commerce
    svetóvna sila world power
    (prva) svetóvna vojna the (First) World War
    svetóvno znan world-famous, world-renowned
    svetóvna zgodovina universal history, world history
  • svetovno- welt- (znan weltbekannt, weltberühmt)
  • svetóvno

    svetóvno znan world-famous, world-renowned
  • šport samostalnik
    1. (telesna dejavnost) ▸ sport
    ukvarjati se s športom ▸ sporttal foglalkozik
    vrhunski šport ▸ élsport
    moštveni šport ▸ csapatsport
    individualni šport ▸ egyéni sport
    tekmovalni šport ▸ versenysport
    rekreativni šport ▸ rekreációs sport
    profesionalni šport ▸ profi sport
    ljubitelj športa ▸ sportrajongó
    razvoj športa ▸ sport fejlődése
    financiranje športa ▸ sport finanszírozása
    oprema za šport ▸ sportfelszerelés
    oblačila za šport ▸ sportöltözet
    doping v športu ▸ dopping a sportban
    šport v naravi ▸ sport a természetben
    spremljati šport ▸ sportot nyomon követ
    podpirati šport ▸ sportot támogat
    oboževati šport ▸ sportot imád
    gojiti šport ▸ sportot űz
    smučarski šport ▸ sísport
    kolesarski šport ▸ kerékpársport, kerékpáros sport
    konjeniški šport ▸ lovassport
    Povezane iztočnice: ekipni šport, zimski šport, vodni šport, borilni šport, avtomobilski šport, avtomobilistični šport, ekstremni šport, olimpijski šport, adrenalinski šport

    2. neštevno (o razvedrilni dejavnosti) ▸ sport
    Njena zveza s Farrellom je bila bolj za šport, kot je povedala, saj ve, da je znan lomilec src. ▸ Farrell-lel való kapcsolata inkább sportjellegű volt, ahogy elmondta, hiszen tudja, hogy a férfi köztudottan szívtipró.
    Za njihovo redčenje so krivi tudi Britanci, ki so slone nekoč streljali za šport. ▸ A britek, akik korábban sportból lőtték az elefántokat, szintén felelősek a számuk csökkenéséért.
    Tetoviranje je bilo statusni simbol in razmeroma drag šport, saj je sličica, velika za dlan, stala mesečno plačo. ▸ A tetoválás státuszszimbólum és igen drága sport volt, hiszen egy tenyérnyi nagyságú képecske egyhavi fizetésbe került.
  • Tanusius -iī, m Tanúzij, ime rimskega rodu; poseb. znan je Tanusius Geminus Tanuzij Gemin, rimski zgodovinopisec okrog l. 63—43: Sen. ph., Suet.
  • Terentīlius 3 Terentílij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb. znan je C. Terentilius Arsa (Harsa) Gaj Terentilij Arza (Harza), ki je kot tribunus plebis l. 462 predlagal po njem imenovani zakon, s katerim naj bi omejili oblast senata in konzulov ter sprožili sestavo zakonika: L.
  • Theodectēs -is in -ī, m (Θεοδέκτης) Teodékt, grški govornik in tragik iz Kilikije (4. stol.), Izokratov in Aristotelov učenec, znan po dobrem spominu: Ci., Q., Gell., Val. Max.
  • Theophrastus -ī, m (Θεόφραστος) Teofrást, filozof iz Ereza na Lezbosu, Platonov in Aristotelov učenec, član starejše akademije, znan po svoji zgovornosti (od tod naj bi izviralo tudi ime Theophrastus = „božansko govoreči“), po svojih delih s področja botanike in mineralogije, poseb. pa po svojih orisih tipičnih značajev (ἠϑικοὶ χαρακτῆρες); prej se je imenoval Tyrtamos: Varr., Ci., Sen. ph.
  • Thorius 3 Tórij(ev), ime rimskega rodu; poseb. znan je

    1. Spurius Thorius Balbus Spurij Torij Balb, tribunus plebis l. 111, ki je predlagal po njem imenovani zemljiški zakon (lex Thoria), da naj posestniki državnega zemljišča (ager) ne plačujejo nobene dajatve (dače) državnim zakupnikom: lex Thoria Ci. (De oratore 2, 284).

    2. udeleženec vojne s Sertorijem: Fl.
  • Tiberius -iī, m Tibêrij, rimsko ime, skrajšano Ti. ali Tib., npr. Ti. Sempronius Gracchus, Ti. Claudius Asellus; poseb. znan je Ti. Claudius Nero = Tiberij Klavdij Nero(n), nav. imenovan samo Tiberius Tiberij, drugi rimski cesar (vladal v letih 14—37 po Kr.) sin Livije, Avgustov posinovljenec: T., Suet. idr. — Od tod adj.

    1. Tiberēïus 3 Tibêrijev: aula Stat.

    2. Tiberiānus 3 Tibêrijev, tiberijánski: domus, scorta Suet., pira Plin. Tiberijeve hruške, (hruške, ki jih je imel Tiberij še posebej rad), tempora Tert.

    3. Tibereus 3 Tibêrijev: marmor Plin. Subst. Tiberiolus -ī, m Tiberíol = Tiberijček = ljubi Tiberij: T.
  • Tibullus -ī, m Tibúl, rimski priimek; poseb. znan je Albius Tibullus Albij Tibul, rimski vitez, najznamenitejši rimski elegik, Horacijev in Ovidijev prijatelj: H., O., Vell., Q.
  • Tīmōn -ōnis, m (Τίμων) Tímon, grško moško ime; poseb.

    1. Atenec Timon, ki je živel v času peloponeške vojne, znan kot ljudomrzec: Ci. Od tod adj. Tīmōneus 3 Tímonov, tímonski, timonéjski: cenae Timoneae Sen. ph. = osamljene, samotne.

    2. grški kipar: L.

    3. neki drug grški kipar: Plin.
  • Titius -iī, m Títij, ime rimskega rodu; znan je Sextus Titius Sekst Titij, tribunus plebis l. 99; njegova hoja je bila tako podobna plesu, da so po njem imenovali neki ples Titius Titij. — Od tod
    a) adj. α) Titius 3 Títijev, títijski: lex Ci., atrium L. β) Titiānus 3 Títijev, titijánski: fundus Icti. γ) Titius 3 (adj. iz imena Titus) títijski (Títov) = ustanovljen od sabinskega kralja Títa Tátija ali od Títa Tátija izvirajoč: sodales Varr., Lucan., ut quondam Titus Tatius retinendis Sabinorum sacris sodales Titios (titovsko svečeništvo, titovske svečenike) instituerat T. Od tod
    b) subst. Titiēs -ium, m (Varr.) ali iz tega izpeljana običajnejša obl. Titiēnsēs -ium (-um), m Títijci, Titiénzi, druga izmed treh prvotnih tribus, na katere so bili razdeljeni svobodni rimski državljani po svoji narodnosti: Ramnenes Ramnenzi (latinska, po Romulu imenovana tribus), Tities oz. Titienses Titijci, Titienzi (sabinska, po Titu Tatiju imenovana tribus) in Luceres Lukeri (etruščanska tribus; izvor imena ni znan); iz teh tribus je pozneje Romul ustanovil tri istoimenske viteške centurije: α) kot tribus: Varr., L., O., Fest.; enako Titiensis tribus P. T. titienzijska (titijska) tribus; sg. kolekt. Titiens: Pr. Titienz(ec), Titijec, član titienzijske (titijske) tribus. β) kot centurija: L., Ci.
  • Trebia -ae, Trébija

    1. m (ὁ Τρεβίας), reka v Cisalpinski (Predalpinski, Tostranski) Galiji, Padov pritok, znan po Hanibalovi zmagi l. 218 (zdaj Trebbia): L., Eutr., Lucan., Fl. idr., Scipio cum Tiberio Longo apud Trebiam adversus Hannibalem venit N., o Trebia perfide! Sil.

    2. f mesto v Umbriji (zdaj Trevi): Arn. Od tod Trebiānus 3 trébijski, trebijánski: Arn.; pl. subst. Trebiānī -ōrum, m Trébijci, Trebijánci: Suet. = Trebiātēs -um, m Trébijci, Trebijánci, Trebijáti, preb. mesta Trebija: Plin.
  • Tychius -iī, m (Τυχίος) Tíhij, umetnik na področju usnjarstva, po rodu iz Bojotije, znan iz Homerja: O., Plin.
  • univers [-vɛr] masculin vesolje, svet, vesoljstvo

    être connu dans l'univers entier biti znan po vsem svetu
    lois de l'univers zakoni vesolja
  • universalmente splošno

    universalmente conocido svetovno znan