Franja

srebró argent moški spol

čisto srebro argent fin
srebro v palicah argent en barres
kitajsko, novo srebro maillechort moški spol, argentan moški spol
mačje srebro (mineralogija) mica blanc, argent de chat
pokalno živo srebro fulminate moški spol mercurique (ali de mercure)
živo srebro mercure moški spol, vif-argent moški spol
zastrupljenje z živim srebrom intoxication ženski spol par le mercure
govoriti je srebro, molčati je zlato la parole est d'argent et le silence est d'or

srebró (-á) n

1. kem. argento (Ag):
zlitine srebra in drugih kovin leghe d'argento e altri metalli
posoda, izdelki iz srebra argenteria, argenti

2. (srebrn denar) moneta d'argento

3.
živo srebro mercurio (Hg); pog. argento vivo
pren. živo srebro se je močno dvignilo la temperatura è salita fortemente
pren. otrok je kot živo srebro il bambino ha l'argento vivo addosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olimpijsko srebro medaglia d'argento alle Olimpiadi
metal. novo srebro alpacca, argentana, argentone
PREGOVORI:
govoriti je srebro, molčati zlato la parola è d'argento, il silenzio d'oro

srebró plata f

čisto srebro plata fina
srebro v palicah plata en barras
mačje srebro (min) mica f blanca
novo srebro plata alemana, alpaca f, plata f meneses
živo srebro mercurio m, azogue m, fig fam bullebulle m, zarandillo m
iz srebra de plata
pokalno živo srebro fulminato m de mercurio
zastrupljenje z živim srebrom hidrargirismo m
govoriti je srebro, molčati je zlato en boca cerrada no entran moscas

sredína middle; matematika mean; medium

zlata sredína the golden mean, the happy medium
v sredíni in the middle (of), midst
v naši sredíni in our midst
iz naše sredíne from our midst
proti sredíni meseca towards the middle of the month
v sredíni julija in mid-July
v sredíni ladje amidships, midships
sredína poletja midsummer
sredína zime midwinter
sredína leta midyear
sredína toka midstream
ki je najbolj v sredíni midmost
določiti zlato sredíno to strike the happy medium

star¹ (-a, -o)

1. (prileten) alt, betagt, bejahrt; zelo: hochbetagt; (postaran) alt, gealtert

2. (izkušen) erfahren (ribič ein erfahrener Angler)

3. (ne svež) sledovi, rana, riba: alt, žemlja: altbacken; (odložen) obleka: abgelegt; (ponošen) abgetragen

4. Alt- (kamena doba die Altsteinzeit, pogodba der Altvertrag, zgradba der Altbau, zlato Altgold, bremena/grehi Altlasten množina, sneg der Altschnee)

5.
stara šola die alte Schule
v stari moči zemlja: agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
odpirati stare rane alte Wunden wieder aufreißen
stara ljubezen ne zarjavi alte Liebe rostet nicht

súh (-a -o)

A) adj.

1. secco, asciutto, arido:
suha zemlja terra secca
suh kruh pane secco
pren. biti suh kot poper essere secco, arido (terra)

2. secco, rinsecchito, scheletrito:
suhe roke braccia rinsecchite

3. (iz katerega je bila odstranjena vlaga zaradi konzerviranja) secco:
suhe gobe funghi secchi
suho sadje frutta secca

4. pren. (pri katerem se ne uporablja tekočina) a secco:
suhi proizvodni postopki procedimenti di produzione a secco
suho britje rasatura a secco

5. (ki ima na telesu malo tolšče, mesa) secco, segaligno, scarno, allampanato; magro:
suh kot kost, kot prekla magro come un osso, uno stecco, una pertica

6. pren. freddo, insensibile, impassibile, secco:
kaj reči s suhim glasom dire qcs. con voce impassibile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kozarec je že suh il bicchiere è già vuoto
pren. to je suha resnica è la verità nuda e cruda
zagledati suho zemljo intravvedere, scorgere la terraferma
pren. to je bilo sedem suhih let sono stati sette anni magri
teh besed ne morem vzeti za suho zlato non posso prendere queste parole come oro colato
ta človek je vreden suhega zlata è un fior di galantuomo
pren. imeti suho grlo avere sete
pren. biti suh kot poper essere al verde
kem. suha destilacija distillazione secca
suha hrana cibo conservato
um. suha igla punta secca
geogr. suha jama grotta asciutta
pl. zool. suhe južine opilioni (sing. -e) (Opiliones)
pren. suha južina spilungone
gastr. suha klobasa salsiccia secca, salsicciotto
kozm. suha koža pelle secca
fiz. suha para vapore secco
obrt., etn. suha roba oggetti di legno (tipici della zona di Ribnica)
gastr. suha salama salamino
mont. suha separacija separazione (del minerale) a secco
suha veja brocco, sterpo, ramo secco (tudi ekst.)
suha vejica fuscello, stecco
elektr. suhi člen elettrolito colloidale
navt. suhi dok bacino di carenaggio
teh. suhi led ghiaccio secco
alp. suhi plaz valanga di neve farinosa
šport. suhi trening allenamento in palestra
grad. suhi zid muro a secco
agr. suho vino vino secco

B) súhi (-a -o) m, f, n
suhi in debeli i magri e i grassi
likati na suho stirare a secco
biti na toplem in suhem essere al caldo e riparati
pog. konec meseca sem vedno na suhem verso la fine del mese sono sempre al verde
hraniti seme na suhem conservare il seme al secco
priti domov v suhem arrivare a casa col tempo sereno

Süße², der, mein Süßer srček, srce zlato

sūtilis -e (suere) sešit, šivan, vezan, zvezan, spleten, sestavljen: Varr. ap. Gell. idr., sutilis auro balteus V. z zlatom prešit, okrepljen z zlato pločevino, centunculus Ap., cymba (cumba) V., Ap. iz ločja (sitja) spleten (in z usnjem prevlečen), naves Plin. iz kož ali ločja, domus Val. Fl. iz kož sešita, coronae O., Plin., Mart. iz rož spleteni, povezani, rosae Mart. spletene, sutilis rosa Mart. rožni venec = venec iz rož, lapilli, hyacinthi Prud. v venec spleteni (spletene).

svêtel clair, lumineux, brillant , figurativno lucide

svetel ko zlato brillant comme de l'or, à reflets dorés, doré
svetlo moder (siv, rjav) bleu (gris, brun) clair
svetlo pivo bière blonde
svetla soba pièce claire
svetla stran côté éclairé (ali du jour), figurativno jour moški spol favorable, beau côté
svetli trenutki moments lucides
pri svetlem, belem dnevu en plein jour, au grand jour
svetlo postaja (zjutraj) il commence à faire jour (ali clair)
svetlo goreti (ogenj, sveča) brûler avec une flamme claire

svetíti (-im)

A) imperf.

1. mandar luce, (ri)splendere, brillare:
mesec, sonce sveti la luna, il sole splende
medlo, slabo, šibko svetiti mandare una luce fioca
rel. (in) večna luč naj jim sveti (e) la luce eterna gli splenda

2. far luce, illuminare; usare come (fonte di) luce:
svetiti s petrolejko far luce con la lampada a petrolio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
že sveti beli dan s'è fatto già giorno
v vsaki vasi sveti elektrika ogni villaggio ha la luce elettrica
iron. ves čas je svetil v njegovi bližini non sembrava si volesse togliere dai suoi piedi

B) svetíti se (-im se) imperf. refl.

1. brillare, luccicare, risplendere:
mački se svetijo oči gli occhi del gatto brillano

2. pren. riflettersi, stagliarsi:
cesta se srebrno sveti la strada si staglia argentea
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hlače se že svetijo i pantaloni sono ormai lisi
njegovo ime se bo svetilo v zgodovini il suo sarà un nome famoso
začelo se mu je svetiti, kako in kaj cominciava a capire il perché e il percome
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutt'oro quel che riluce

svétiti to light; to shine (na upon); to give light, to emit light

svétiti komu to light someone
sveti mu po stopnicah! light him downstairs!
svétiti se to shine, to glitter, to glisten
ni vse zlato, kar se sveti all is not gold that glitters

svétiti luire, donner de la lumière, être lumineux, éclairer

svetiti se reluire, briller, resplendir, rayonner
svetiti komu éclairer quelqu'un
svetiti na kaj éclairer quelque chose
mesec sveti il fait clair de lune
sonce sveti il fait du soleil, il y a du soleil
ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or

svétiti lucir; alumbrar

svetiti komu alumbrar a alg
svetiti se brillar; radiar
ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce

sveti|ti se [é] (-m se) leuchten; glänzen; obleka: Glanzstellen haben
spolirati, da se sveti (etwas) auf Hochglanz bringen
ni vse zlato, kar se sveti es ist nicht alles Gold was glänzt

šibíka bar; ingot

zlato (srebro) v šibíkah gold (silver) bullion
šibíka srebra silver bar
zlata šibíka gold bar

šibíka (zlatá, srebrá) barra f ; lingote m

zlato v šibikah oro m en barras

šíbika (zlata, srebra) lingot moški spol , barre ženski spol

zlato v šibikah or moški spol en barre(s) (ali en lingot(s))

število zlatega reza stalna zveza
matematika (matematična konstanta) ▸ aranymetszés aránya, aranymetszésarány
Sopomenke: zlato število

tacere^*

A) v. intr. (pres. taccio)

1. molčati, zamolčati:
mettere qcs. a tacere, in tacere, tacere di qcs. molčati o čem
perdere una bella occasione di tacere pog. spregovoriti o nepravem času

2. umolkniti; obmolkniti

3. pren. molčati, ne poročati:
sull'affare il giornale tace o zadevi časopis ne poroča

4. ekst. molčati; umolkniti; mirovati; biti pogreznjen v tišino:
i cannoni finalmente tacciono topovi so končno utihnili
nell'ufficio le macchine tacevano v pisarni so stroji mirovali
la notte tace noč molči

B) v. tr.

1. zamolčati; zakriti, zakrivati, skriti (tudi pren.)

2. utišati (tudi pren.):
far tacere i rumori utišati govorice

C) m molk
PREGOVORI: un bel tacer non fu mai scritto preg. golk je srebro, molk je zlato
chi tace acconsente preg. kdor molči, pritrjuje

talisman [talismɑ̃] masculin talisman, vražni predmet, vražno sredstvo

l'or est un puissant talisman zlato naredi čudeže