Franja

sentiō -īre, sēnsī, sēnsum (prim. stvnem. sinnan (pač iz *sinþjan) = nem. sinnen premišljevati, razmišljati, stvnem. sin = nem. Sinn čut, zavest)

1. z zunanjimi čuti čutiti, občutiti, začutiti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: abs.: nusquam sentio PL., ita, ut ne vicini quidem sentiant CI., perpetuo quoniam sentimus LUCR., si quis corpus sentire refutat LUCR.; z obj. v acc.: ENN., PLIN. idr., vitia corporis CU., dolorem LUCR., sonitum PL. ali strepitum HIRT. (za)slišati, colorem album LUCR. videti, suavitatem cibi non sentiunt CI. ne čutijo na jeziku, sentire famem L., varios rerum odores LUCR., utrumque (sc. calorem et frigus) manu LUCR., ignes O.; v spolnosti (o ženski) sentire aliquem čutiti koga = spolno se združiti, občevati s kom: sensit delphina Melantho O.; v pass.: noctu prius ad angustias venire, quam sentiretur C. kot bi se opazilo; z inf. ali NCI: sentire sonare LUCR., sentio aperiri fores PL., si me secari sensero PL., sentit dolores accrescere N., nec sibi enim quisquam moriens sentire videtur ire foras animam incolumem de corpore toto LUCR., sentit caput tonsum esse PH.; pesn. po gr. skladu: sensit medios delapsus in hostes V. (= gr. ᾔσϑετο ἐμπεσών) da je zašel, elicta sensit sibi membra sine viro etiam recente terrae sola sanguine maculans CAT.

2. occ.
a) (kaj neugodnega ali učinek česa) v svojo škodo, boleče (ob)čutiti, izkusiti (izkušati), (pre)trpeti, utrpe(va)ti, doživeti (doživljati), spozna(va)ti: quod ipse ad Avaricum sensisset C., quae quisque Persei belo sensisset L., Latinus ... sentiat ... Turnum L. naj čuti = spozna, tecum Philippos et celerem fugam sensi H., primo inopiam, deinde ad ultimum faucem sentire coeperunt CU., sentire damnum, invidiam maiorem CU., Iovis arma O., prima arma nostra FL., audivere, non sensere arma IUST.; z dvojnim acc.: eo usque (sc. illam) sensit inimicam, ut ... VAL. MAX.; z ACI: sentient ... manere libertatem illam CI., sentiet in hac urbe consules esse vigilantes CI., sentiet mihi esse tanto pro corpore vires O.; z odvisnim vprašanjem: sentiet, qui vir seiem (= sim) TER., sentiat, quos attentarit PH.; pren. (o stvareh): PL., PLIN. IUN. idr., vastationem … ora senserat L., transitum exercitūs ager senserat L., alnos primum fluvii sensere cavatas V., palus ... grave sentit aratrum H., nec pestilentem sentiet Africum fecunda vitis H., vites orbitas vinculi sentiunt PLIN.
b) biti občutljiv, biti dovzeten za kako bolezen, biti podvržen kaki bolezni: sentire morbos PLIN., radix celeriter cariem sentit PLIN.

3. metaf.
a) duševno (ob)čutiti, zazna(va)ti, (u)videti, sprevideti (sprevidevati), spozna(va)ti, doje(ma)ti, opaziti (opažati), dobro vedeti, zavedati se česa, ume(va)ti, razume(va)ti itd.; abs.: sentio atque intellego PL., mentes sapientium sentire ac vigere CI., non sentientibus nobis excidunt versus Q.; brezos.: non ut dictum est in eo genere intellegitur, sed ut sensum est CI. ne po besedi, ampak po smislu; z obj. v acc.: SEN. PH., IUST. idr., id iam pridem sensi PL., sentire Aesculapi sententiam PL., mala nostra TER., quod quidem senserim CI. kolikor se vsaj zavedam, ut mihi quidem sentire videor CI. da se zavedam, poscit opem chorus et praesentia numina sentit H., haec Iovem sentire H., fraudem O., calamitatem CU.; pesn.: ut vestram sentirent aequora curam O., nec inania Tartara sentit O.; obj. je treba včasih dostaviti v mislih: priusquam hostes sentirent L.; z de: quod plus se quam imperatorem de victoria ... sentire existimarent C. da vedo več o ..., ex nocturno fremitu ... de profectione eorum senserunt C. so zaznali nekaj o ...; z ACI: PL., TER., H., CU. idr., me scire sentiunt CI., sentit animus se moveri CI., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem ... designari sentiebat C.; z odvisnim vprašanjem: PL. idr., quod (sc. ingenium) sentio, quam sit exiguum CI., sensere, quid mens ... posset H., equus quidem videbatur sentire, quem veheret CU.; s quin: nec iam aliter sentire ... quin paene circumvallati ... viderentur C. da so prepričani, da ...
b) meniti, misliti, soditi, biti kakega mnenja ali mišljenja: si ita sensit, ut loquitur CI., recte sentire CI., iocansne an ita sentiens CI. res(no) tako misleč, humiliter demisseque sentire CI. biti nizkega (nizkotnega) mišljenja, biti nizkih misli, optime sentientes centuriones CI. dobromiselni, dobro misleči; z obj. v acc.: idem quod ego sentit TER., sentire unum atque idem CI. ali idemque et unum SUET., qui Thebis idem sentiebant N. enako misleči, somišljeniki, quid sentirent, aperuerunt N. svoje misli (svoja mnenja); z dvojnim acc. = imeti, šteti, spozna(va)ti koga ali kaj za kaj, misliti si kaj o kom ali čem, razume(va)ti kaj pod čim: talem solemus sentire bonum civem CI., voluptatem hanc, quam ... CI.; s praep.: sentire de aliquo mirabiliter CI. EP. izvrstno soditi o kom, zelo visoko mnenje imeti o kom, zelo naklonjen biti komu, de illo male Q., de Modesto bene, male PLIN. IUN., de diis immortalibus prava CI. napačne misli (pojme, predstave) imeti o ... bogovih, quid irati gravius de vobis sentire possunt, quam ... C.; sentire cum aliquo pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, biti istega mnenja (mišljenja) kot kdo, potegniti (vleči) s kom, na stran koga, biti za koga, stati (biti) na strani koga: PL., TER. idr., cum illis sensi CI., cum istis vera sentire CI. prave pojme (predstave) imeti z ..., sentire cum rege, cum Philippo L., optimates cum Cassandro sentiebant N.; v enakem pomenu tudi sentire ab aliquo: dum hic hinc a me sentiat PL.; potem tudi: qui aliunde stet semper, aliunde sentiat L.; toda sentire abs aliquo seorsum ali seorsus drugače soditi kot ..., drugega mnenja biti kot ..., drugačno mnenje imeti kot ..., drugih misli biti kot ...: abs te seorsum sentio PL., ut abs te seorsus sentiam de uxore AFR. FR., quos sciebat adversus se sentire N. da so njegovi politični nasprotniki; z ACI: sentit te esse huic rei caput TER., qui cum finem bonorum esse senserint congruere naturae cumque ea convenienter vivere CI. Od tod subst. pt. pf. sēnsa -ōrum, n misli, mnenja, pomisli, predstave: exprimere dicendo sensa possumus CI., sensa mentis et consilia verbis explicat CI., sic locuti sunt, ut sensa sua dicerent Q.
c) occ. kot publicistični in jur. t. t. svoje mnenje izreči (izrekati), glasovati: in senatu libere sentire CI., quae vult Hortensius, omnia dicat et sentiat CI., si unquam meā causā (meni v prid) quidquam aut sensit aut fecit CI. EP., mihi lenissime sentire nisi sunt CI. EP., cum ego sensissem de iis sententiam ferri oportere CI. EP., qui haec sentitis, in hanc partem, qui alia omnia, in illam partem ite, qua sentitis FORMULA VETUS AP. PLIN. IUN.; o sodnikih: si iudices pro mea causa senserint GELL. če so sodniki razsodili meni v prid.

Opomba: Sinkop. pf. sēnstī (= sēnsistī): TER.

sīgnum (stlat. sei(n)gnom) -ī, n (domnevno etim. povezan s secāre; po drugih (starejših) razlagah iz kor. *sequ̯- videti, kazati = dati videti, naznanjati, reči; prim. in-quam in stlat. īn-seque; prim. tudi CIL I2 388)

I.

1. (vrezano, vrisano, včrtano, vžgano ipd.) znamenje, znak, vrèz, vrezína, zaréza, vtís(k): iaculo mihi vulnera fecit: signa vides, apparet adhuc vetus inde cicatrix O., pecori signum imprimere (vžgati) V., incomptis allinet atrum traverso calamo signum H. črto, sequi signa pedum O. ali nulla ad speluncam signa ferebant V. koraki, stopinje, stope, imponere fronti immortale signum (sc. crucis) Lact., crucis signum impingere in labris Hier. narediti križ na ustnicah (čez ustnice), prekrižati ustnice; metaf. znamenje (po katerem se kaj (s)pozna), znak, priznák, značilnost, obeležje, starejše belèg: Corn. idr., ut signa indicant, hi coniecere verba inter sese acrius Afr. ap. Non., num eius color pudoris signum usquam indicat? Ter., ut eum adducam et signa ostendam haec (sc. crepundia) Ter., quae adsolent quaeque oportet signa esse ad salutem Ter., signum est, quod sub sensum aliquem cadit et quiddam significat, quod ex ipso profectum videtur Ci., si signa et notas ostenderem locorum Ci., ad prima ac dubia signa veris L., signum libidinis, luxuriae N., videt ire iuvencam nullum servitii signum gerentem O. = jarma, morborum … te signa docebo V., multa signa dederat, quam ob rem responsurus non videretur Ci., laesi dat signa rubore pudoris O., parva dare mutato signa colore Pr. na obrazu kazati znamenja notranje žalosti, signa mortis dare Lucr., signa doloris ostendere Ci., signa timoris mittere C. kazati, loqui nutu et signis, dicere aliquid signo O., dicam signa tibi, tu condita mente teneto V., ponere signa novis praeceptis H. nove nauke z znamenji (= mnemonično) vtisniti si v glavo, rem aliquam signis colligere Q., scutum illud signi gratiā positum Q.

2. occ.
a) znamenje (dano, da naj se kaj stori ali opusti), znak: oculis mihi signum dedit, ne se appellarem Pl., ego ero post principia; inde omnibus signum dabo Ter. signum dare cantandi Ci.; poseb. pri dirkah v cirkusu od pretorja ali konzula z zastavo (mappa) dano znamenje, da naj se vozovi spustijo v dirko: signum mittere Enn., signum dare mittendis quadrigis L.; kot voj. t.t. α) signum proponere L. natakniti (razviti, razobesiti) znamenje za bitko (= rdečo zastavo) (sc. nad vojskovodjevim šotorom), belli signum ab arce efferre V. na gradu razviti znamenje vojne (= rdečo zastavo). β) (še pogosteje) na vojskovodjevo povelje s kakim trobilom (rogom, trobento, trombo, trobo) dano znamenje, znak: audit … signa sequentum V., signum accipere S. znamenja, rogove, nostri acriter in hostem signo dato impetum fecerunt C., milites Iugurthini signo dato castra hostium invadunt S., cohorti suae … dat signum, ut, quem suorum fugientem viderint, pro hoste habeant L., signum accipere S., exspectant signum intenti V., signum tubā dare Ci., C., S., dare signum proelii committendi C., dare signum recipiendi C. ali receptui signum dare L., Cu., Auct. b. Alx. ali signo in receptum dato Amm. znamenje za umik (na umik, k umiku), signum proelii exposcere C., signa, quae receptui canunt Ci. rogovi, ki dajejo znamenje za umik, signa canere (= canebant) S. rogovi so zveneli, rogovi so se oglašali (glasili), signa canere iubet S. da naj zazvenijo rogovi, naj rogovi dajo znamenje za spopad, institutum est, ut signa undique concinerent C., ubi signa concinuissent L. ko bodo zazvenela znamenja, ko bodo rogovi dali znamenje za napad.
b) vojaško geslo, parola: cedo signum Pl., classica iamque sonant; it bello tessera signum V., tacitum dat tessera signum Sil., signum poscere Suet. zahtevati, hoteti vedeti, signum more militiae excubanti tribuno dedit „Optimae matris“ T. ali signum excubanti tribuno dedit „Optimam matrem“ Suet. geslo „najboljša mati“, signum patenti „Priapum“ aut „Venerem“ dare Suet. geslo „Priap“ ali „Venera“, signo „Felicitatis“ dato Auct. b. Afr. geslo „Sreča“; metaf.: tu illam (sc. virtutem) iubes signum petere Sen. ph. = da bodi (naj bo) podložna višjemu.
c) α) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor, (legijski) orel večjih vojaških oddelkov (legij idr.): signa militaria C., L., H., Col., Plin., signa legionum fulgentia L., signo amisso C., ante signa militibus praegredi L., militare sub signis L., templis Parthorum signa refigit H., defigunt vallo infelicia signa Sil., signa nunc resistentia deseruntur ab antesignanis, nunc inter suos manipulos recipiuntur L., at infestis prope signis inferuntur Galli [in] M. Fonteium Ci., et centum puer artium late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H. = bo v tvoji službi čast delal tvojim zastavam, bo v tvoji službi širil tvojo oblast. Rekla: signa sequi S., L. v urejenih vrstah korakati; signa subsequi C. iti za znamenji (zastavami, praporji), slediti znamenjem (zastavam, praporjem); non signa, non ordines servare S., Veg. ne držati se niti zastav niti redov; signa relinquere S. L. ali ab signis discedere C., L., Front. ali dilabi ab signis L. zapustiti znamenja (zastave, praporje), pobegniti, uskočiti; signa ferre C., L. ali movere (e castris) L. ali tollere C., L. epit., Auct. b. Alx. dvigniti (dvigati) se, pripraviti (pripravljati) se na odhod, odriniti (odrivati) = signa vellere L., V. ali convellere L. ali revellere Lucan. = zastave izdreti (izdirati) iz zemlje = pripraviti (pripravljati) se na odhod; signa ferre in hostem L. iti (stopati, korakati, pomikati se) proti sovražniku; signa constituere C., zastave zasaditi v zemljo = ustaviti se, ukazati (veleti) ustaviti se; signa conferre zastave postaviti skupaj, zastave združiti na enem mestu, strniti se, zgrniti se, zbrati se: Ci., L., signis collatis V. strnjeni za (na) boj, signa conferre ad aliquem L. združiti (strniti) se s kom, pridružiti se komu; toda signa conferre cum aliquo ali in aliquem spoprije(ma)ti se s kom, spopasti (spopadati) se s kom, sprije(ma)ti se s kom, napasti (napadati) koga: cum Alexandrinis Ci., cum hoste L., in laevum cornu L.; od tod collatis signis certare (dimicare) L. ali superare hostem Ci. v pravi (redni) bitki; pren. = spustiti (spuščati) se s kom v prepir, zače(nja)ti prepir s kom: Ci. ep., nunc nos conlatis signis depugnabimus Pl.; signa inferre pomakniti (pomikati) se naprej v napad, napasti (napadati): infesta patriae signa a Brundisio inferebat Ci., milites signa inferre iussit C., iubet signa inferri consul L., ipse redintegrato clamore infert acrius signa L., inferre signa portae (dat.), trepidantibus L. ali dictator dextro cornu adversus Faliscos, sinistro contra Veientem Capitolinus Quinctius intulit signa L. ali in hostes C. pomakniti (pomikati) se proti komu, iti proti komu, iti nad koga, napasti (napadati) koga, eo signa inferri Caesar … iubebat C.; signa proferre L. naprej korakati, naprej se pomakniti (pomikati); signa reffere L. umakniti (umikati) se; toda: aspice … referentem signa Camillum V. vračajočega (rimska) bojna znamenja (ki so jih Galci zaplenili v bitki ob Aliji); signa transferre ali circumagere L. obrniti se; signa vertere (po nekaterih izdajah obvertere) in aliquem L. obrniti se proti komu; signa convertere obrniti se: L. ali zaviti, skreniti, zakreniti: C.; signa habere L. taboriti; signa figere ali locare Amm. utaboriti se; sub signis ducere legiones Pl., Ci. ep. ali urbem intrare sub signis L. v urejenih vrstah, quingenti Pannonii, nondum sub signis T. (še) neurejena tolpa; ad signa convenire C. hiteti k zbirališčem. β) vojaško znamenje, bojno znamenje, zastava, prapor manjših vojaških enot (kohort, manip(u)lov) (naspr. aquila legijski orel): Varr., Amm., cum signa militaria, cum aquilam illam argenteam, cui ille etiam sacrarium scelerum domi suae fecerat, scirem esse praemissam Ci., circumdatum aquilis signisque in tribunal ferunt T., aquilae certe ac signa, pulverulenta illa et cuspidibus horrida, unguuntur festis diebus Plin., aquilas et signa Romana … adoravit Suet.; od tod meton. enota, krdelo, četa, kohorta, manipel (manipul) idr.: Auct. b. Hisp., octo cohortīs in fronte constituit, reliquarum signa in subsidio artius conlocat S., terror … signa primo Latinorum turbavit L., signa ordinesque turbarunt L., ad prima signa L. pri prvem vodu, ante signa L. pred vodom, post signa L. za vodom, cum unius signi militibus pergit ire ad urbem L.
d) znamenje prihodnjega (prihodnosti), predznamenje, napoved, svarilo: Cels., Amm. idr., obiecto signo … ne committeret proelium Ci., medici signa habent ex venis Ci., haec ante exitium primis dant signa diebus V., Tellus et Iuno dant signum: fulsere ignes V., nobis prospera signa dedit O.
e) znamenja = dokazni razlog, dokazilo, dokaz: de ea re signa atque argumenta paucis verbis eloquar Pl., signa omni luce clariora Ci., cum res ipsa tot tam claris argumentis signisque luceat Ci., signa falsi accusatoris Cu., signa rerum Q. stvarni dokazi (naspr. argumenta razlogi); hoc (quod) signum est ali nam. tega hoc (id) signi est (erit), oboje pogosto z ACI to (kar) je (bo) v dokaz, kar rabi (bo rabilo) v (kot) dokaz (dokazilo), kar dokazuje: magnum hoc quoque signum est dominam esse extra noxiam Ter., quod est signum aut nullam umquam inter eos querimoniam intercessisse aut … N., quae signa sunt omnia non mediocri quodam consilio naturam mundi administrari Ci., hoc signi erit, ubi calx cocta erit: summos lapides coactos esse oportebit Ca., hoc est signi: ubi primum poterit, se illim subducet scio Ter., id erit signi me invitum facere Ci.; tako tudi: quid signi? Ci., nil tamen est signi mixtas potuisse creari inter se pecudes compactaque membra animantum Lucr. —

II.

1. podoba, upodobitev, poseb. božanska, kip: signa domi pro supellectile statuere Ci. ap. Prisc., signum in fano Veneris Pl., signum pictum pulchre Pl. lepa slika, ut enim pictores et ii, qui signa fabricantur Ci. in kiparji, nego in Sicilia tota … fuisse … signum ullum aëneum, marmoreum, eburneum Ci., equus ante signum Iovis Satoris concidit Ci., nam domum aut villam exstruere eam signis aulaeis alieisque operibus exornare S. fr., signum Minervae L., signa patriorum deorum O., surgere signa solent O. podobe na gledaliških zastorih, aspera signis pocula V. z reliefnimi (vzboklimi) podobami, crater impressus signis V., pallam signis auroque rigentem et circumtextum croceo velamen acantho V. štrleča (strčeča) od zlatih podob, prevezena z zlatimi podobami, z izvezenimi zlatimi podobami, aënea signa H., aëna signa Lucr., statuas, signa, picturas commendet Plin. iun.

2. occ.
a) pečatna podoba, grb: est vero … notum quidem signum, imago avi tui Ci., litteras publico signo obsignare Ci. z državnim grbom; meton. pečat: litterae integris signis Ci., tabulae maximae signis hominum nobilium consignantur Ci., et signo laeso non insanire lagoenae H., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., impressis signis pacta conventaque custodire Sen. ph., volumen, quod sub signo habeo Ci. ep., signum (sc. epistulae) detraxit N., signum adulterinum L.
b) metaf. nebeško znamenje, ozvezdje, zvezda: signa omnia stellaeque Ci., signorum ortus et obitus Ci., signorum ortus speculamur et obitus V., tum Noctem Noctisque orientia signa Idaeumque Iovem Phrygiamque ex ordine matrem invocat V., taciturna noctis signa H., si luna defecisset in signo Leonis Ci. v znamenju leva, signum brumale Ci. „zimsko znamenje“ = znamenje (ozvezdje) kozoroga, signum pluviale capellae O., cum sol duodena peregit signa O. živalski krog, zodiak, zverokrog, caeli subter labentia signa Lucr., astrorum micantium splendentia signa Lact.

souder [sude] verbe transitif (z)variti, spajkati, (za)lotati; figuré spojiti

se souder spojiti se, združiti se
souder à l'autogène avtogeno variti
fer masculin à souder spajkalnik
deux os se sont soudés dve kosti sta se zrasli
souder deux tuyaux zvariti dve cevi

sub-iciō -ere -iēcī -iectum (sub in iaciō)

I.

1. vreči (metati) pod kaj, dati (dajati, devati) pod kaj, položiti (polagati) pod kaj, postaviti (postavljati) pod kaj, pod kaj podložiti (podlagati), podstaviti (podstavljati), podtakniti (podtikati) pod kaj; v pass. včasih = ležati pod čim, stati pod čim, biti pod čim: subicere ignem Ci., Auct. b. Afr., artus … subiecto torruit igni O., subicere lignis ali moenibus ignem Ci., subicere faces Ci., Vell., Val. Max., subiectam (sc. pyrae) tenuere facem V., subicere veribus prunas V., adorea liba epulis V., pedibusque rotarum subiciunt lapsus V. nogam podložijo kotaleče (valeče) se valje, subicere epistulam pulvino Cu. ali sub pulvinum N., cervices securi Ci. = položiti na klado (tnalo), gladio cervices subiectae Val. Max., subicere bracchia pallae ali collo, canitiem galeae, sulphura venis O., laxiorem sinum sinistro brachio Q., manum ventri Col., pallium togae, humeros lecto funebri Val. Max., ova gallinis Plin., agnum sub alterius mammam Varr., oves sub rupes et arbores Varr. gnati pod … , quae (sc. ossa) subiecta corpori … commissuras habent Ci.; pesn.: caudam subicere utero V. (o volku) stisniti rep med noge; metaf.: aliquid subicere oculis Ci., L., Q. ali sub aspectum omnium Corn. (vsem) pred oči (na oči, na videlo, na (v)pogled) postaviti (postavljati), res, quae subiectae sunt sensibus Ci. ali ea, quae sensibus subiecta sunt Ci. ki so čutom zaznavne, ki jih čuti lahko zaznajo, kar je zaznavno, ne ipsi … cogitationi vestrae subiciatis Ci. da ne podvržete sami svojemu premišljanju (razmišljanju), subicere sententiam sub voce Ci. ali rem voci Ci. ali rem nomini Q. besedi (imenu) podložiti (podlagati), z besedo (imenom) spojiti (spajati), z besedo (imenom) združiti (združevati), pri besedi (imenu) misliti na … ; tako tudi: subicere aliud pro illo, quod neges Q.; materia ad argumentum subiecta Ci. ali subiecta ad dicendum oratori materia T. osnovna, temeljna, podstavna, ki je osnova (podlaga, temelj, podstava); occ. kaj spodaj ob (pri) čem ali pod čim podstaviti (podstavljati), kaj spraviti (spravljati) ali (pri)peljati blizu česa, približati (približevati) kaj (k) čemu, primakniti (primikati) kaj (k) čemu, pristaviti (pristavljati) kaj k čemu, pomakniti (pomikati) kaj k čemu; poseb. kot voj. t.t.: aedes colli L. spodaj ob griču (se)zidati, (z)graditi, castra urbi L. tabor postaviti pod mestom, utaboriti se pod mestom, exercitum tumulis L., aciem collibus ali castris C., legiones castris C., Pompeius, qui castra in colle habebat, ad infimas radices montis aciem instruebat … exspectans, si iniquis locis Caesar se subiceret C. če se od spodaj približa (primakne).

2. metaf. podvreči, podrediti (podrejati), podjarmiti (podjarmljati); v pass. včasih = podleči (podlegati): Val. Max., Sen. ph., Iust. idr., subicere regna O., parcere subiectis et debellare superbos V. podrejenim, tistim, ki so se podvrgli, subicere terram ferro Ci. = obdelovati s plugom, se imperio alterius Ci., qui … se populi Romani imperio subiectos dolerent C., Gallia securibus (= konzulski oblasti, Rimu) subiecta C., gentes tristi subiectae servitio L., subicere alicui provinciam T., gentem suam nostrae dicioni subiciebant T., fatum subiecit pedibus V. je poteptal v prah, je premagal, omnia sub fortunae dominationem subicere Ci., virtus sub varios … casus subiecta Ci., nos sub eorum potestatem subicere Corn.; occ.
a) podrediti (podrejati), zapostaviti (zapostavljati), postaviti (postavljati) za koga ali kaj: subiciunt se homines alterius potestati Ci., id magis credo, quam Q. Fabium … Valerio subiectum L. Kot fil. in ret. t.t. podrediti (podrejati), prište(va)ti (k) čemu: sub metum subiecta sunt pigritia, pudor, terror … Ci. pojmu „strah” so podrejeni pojmi … , subicere formas generi Ci., quattuor partes vocabulo recti Corn., species generi, vocabulum … nomini Q., dicere apte plerique ornatui subiciunt Q.
b) izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): hiemi navigationem subiciendam non existimabat C., universam domum periculo Q. postaviti (postavljati) v nevarnost, izpostaviti (izpostavljati) nevarnosti, ne fictis auditionibus … fortunas innocentium subiciendas putetis Ci., qui scelus fraudemque nocentis possit dicendo subicere odio civium Ci., nullius calumniae subicit ea, quae dii comprobaverunt L.; od tod aliquid subicere sub praeconem Ci. ali voci praeconis Ci. ali praeconi L. izročiti (izročati) kaj izklicevalcu = dati, postaviti kaj v prodajo (naprodaj), kaj na (javni) dražbi proda(ja)ti; tako tudi subicere aliquid, aliquem: auctione proposita reliquias omnium spectaculorum subiecit ac venditavit Suet., hos (sc. delatores) … subici ac vēnīre imperavit Suet. —

II.

1. od spodaj navzgor (kvišku) vreči (metati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), dvigniti (dvigati, dvigovati): (sc. discum) subiecit in aëra O., inter carros rotasque mataras ac tragulas subiciebant C., regem subicere in equum L., corpora saltu subiciunt in equos V. poskačejo na konje, cui plurimus ignem subiecit rubor V. ki ji je obilna rdečica zanetila ogenj v žilah.

2. metaf. refl. in med. vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) se, dvigniti (dvigati, dvigovati) se, (z)rasti, (raz)bohotiti se, razrasti (razraščati) se, (raz)širiti (razširjati) se: laurus parva sub ingenti matris se subicit umbra V., vere novo viridis se subicit alnus V., flamma ad summum tecti subiecta V. planivši navzgor, kvišku buhajoč. —

III.

1. „razgrniti (razgrinjati)”, „razprostreti (razprostirati)” = da(ja)ti, poda(ja)ti, izročiti (izročati): cum ei (sc. Sullae) libellum malus poëta … subiecisset Ci., ipse manu subicit gladios Lucan.

2. metaf. komu kaj z nasvetom (po)kazati, (po)nuditi (ponujati), da(ja)ti, navdahniti, navdihniti (navdihovati), napovedati (napovedovati), nareči (narekati, narekovati), prišepniti (prišepetavati, prišepetati), sugerirati komu kaj, predlagati komu kaj, navda(ja)ti koga s čim, spomniti (spominjati) koga česa, koga na kaj: Ter. idr., consilia L., consilium unum necessitas subiecerat Cu., quae subicere condicio rerum poterat L., quae muliebris dolor quaerentibus subicit L., subicere alicui spem L., O., subiciens, quid in suos cives dicerem Ci., cupio mihi ab illo subici, si quid forte praetereo Ci., nec tibi subiciet carmina serus amor Pr., tibi subice ea Sulpicius in Ci. ep. spomni se tega, pomisli na to, subiecto uno aut altero verbo Sen. ph.; o neživih subj. tako nanesti (nanašati), napotiti (napotovati) koga k čemu, pripraviti koga do česa z ut ali inf.: huius viri mentio subicit, ut de septem sapientium moderatione referam Val. Max., cuius mentio mihi subicit … referre Val. Max. —

IV.

1. (v govoru ali pismu) pristaviti (pristavljati), dostaviti (dostavljati), doda(ja)ti, pripomniti (pripominjati), dopolniti (dopolnjevati), zapostaviti (zapostavljati), reči (govoriti) na kaj, odgovoriti (odgovarjati), odvrniti (odvračati), v besedo seči (segati, sezati): Varr. idr., cur sic opinetur, rationem subicit Ci., a quibusdam senatoribus subiectum est L., vix pauca furenti subicio V., patre subiciente: „Quam poenam pendes?” … inquit Cu., edicto subiecisti, quid esset impensum Plin. iun., non expectare responsum et statim subicere Q., minus peccabit, qui longis (sc. litteris) breve subiciet Q.; metaf. koga ali kaj postaviti (postavljati) namesto koga ali česa drugega, koga ali kaj nadomestiti (nadomeščati) s kom, s čim, koga ali kaj (za)menjati ((za)menjevati) s kom, čim: integras copias vulneratis Auct. b. Alx., mutata (ea dico), in quibus pro verbo proprio subicitur aliud, quod … Ci., inopia potioris subiciundi L.; occ.
a) (po krivem, lažnivo, goljufivo) podtakniti (podtikati), podstaviti (podstavljati), nastaviti (nastavljati): testamenta Ci., testamentum mariti Q., locupleti falsum testamentum Val. Max., falsum aliquid Q., alterum (sc. librum) … signatum subiecit N., subicere fratrem suum Iust., partem, aes pro auro Dig.
b) podstaviti (podstavljati) koga = napeljati (napeljevati), podkuriti: subicitur Metellus, qui hanc rem distrahat C., testes frequenter subici ab adversario solent Q., suspicio subiecti petitoris Q. — Od tod adj. pt. pf. subiectus 3, adv. le v superl. subiectissimē

1. spodaj ležeč, ležeč (bivajoč) pod čim, ob čem; z dat.: Auct. b. Alx., Val. Max. idr., hic alter (sc. circulus terrae) subiectus aquiloni Ci., Hyperboreo septem subiecta trioni gens V., alvi natura subiecta stomacho Ci., rivus … subiectus castris Scipionis C. tekoč pod … , multitudinem aliam in subiectum viae campum deduxit L., in subiectos Narniae campos descendere T., subiectae ipsis valles Cu. ob njihovem vznožju; dat. je treba v mislih dostaviti: qui (sc. hostis) nunc corporibus suis subiectis undique cinxerit … collem L., exanimem e scopulo subiectas misit in undas O., locus excelsior planitie ex omnibus partibus subiecta Auct. b. Alx., subiectis campis magna specie volitabant T.; n. pl. subst.: subiecta vallium T. nižave, nižine, podolja, subiecta riparum Aus. nekoliko globlje obrežje; occ. ležeč (stoječ) pod čim, ob čem, ob meji s čim = meječ s kom, čim, na koga, sosed, soseden, sosednji komu, čemu, bivajoč v soseščini koga, česa: Heracliam, quae est subiecta Candaviae, iter fecerat C.

2. metaf. podvržen, podložen, pokoren, podrejen, ponižen: nulli est naturae oboediens aut subiectus deus Ci., tunc enim subiecti atque obnoxii vobis minus essemus L., quaedam quibusdam subiectiore sunt Sen. ph., neque subiectus, solito nec blandior esto O., haec quam potest demississime et subiectissime exponit C. kar najponižneje; subst. subiectus -ī, m; večinoma v pl. subiectī -ōrum, m podložnik(i), podanik(i): Sen. ph., T. idr., quid … faciendum sit, ab subiecto discit Col., custodire subiectos Col., ne crudelius … agat cum subiectis Col., ab omnibus subiectis singula equirens Plin.; occ. izpostavljen, izročen, prepuščen: mare est subiectum ventis Ci., subiectus ancipiti fortunae Val. Max., ad omnes ictus L., subiectior invidiae H.

svoj [ó] (svôj|a, -e) sein (ich mein, du dein, er sein, sie ihr, es sein, wir unser, ihr euer, sie ihr); sein eigener
sam svoj gospod sein eigener Herr
svoj živ dan seinen Lebtag
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
varovati kot punčico svojega očesa wie den Augapfel hüten
v potu svojega obraza im Schweiße seines Angesichts
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit
po svoji volji/glavi nach seinem Willen
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
proti svoji volji wider Willen
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
razvoj svojih sposobnosti die Selbstentfaltung
na svojo roko auf eigene Faust
dati svoj priimek otroku: (ein Kind) einbenennen
dobro opravljati svoj posel seine Sache gut machen
imeti svoj ampak einen Haken haben
najti svoj mir zur Ruhe kommen
nositi svoj križ sein Kreuz tragen
poznati kot svoj lastni žep (etwas) wie seine eigene Tasche kennen
priti na svoj račun auf seine Kosten kommen, auf seine Rechnung kommen
spoznati se na svoj posel/znati svoje delo sein Handwerk verstehen, seine Sache verstehen
vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
zaverovan v svoj prav rechthaberisch
hoditi svoja pota eigene Wege gehen
vzeti na svoja pleča auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
drago prodati svoje življenje sein Leben teuer verkaufen
imeti svoje muhe seine Tücken haben
ne moči iz svoje kože nicht über seinen/den eigenen Schatten springen können
pobrati svoje reči seine sieben Sachen packen, die Koffer packen
razviti svoje sposobnosti sich selbst verwirklichen
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen
združiti svoje sile sich zusammentun
živeti svoje življenje sein eigenes Leben leben
ne verjeti svojim očem/ušesom seinen Augen/ Ohren nicht trauen
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein
povedati s svojimi besedami v šoli: wiedergeben, nacherzählen
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
iti svojo pot dogodki: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen, človek: seines Weges gehen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun

team [ti:m]

1. samostalnik
šport moštvo, ekipa, team, klub, igralci; skupina; posad(a), partija delavcev na istem delu; vprega (konj), jarem (volov)
zastarelo potomstvo rasa; jata (ptic)
ameriško, pogovorno fant od fare

2. prehodni glagol
zapreči vjarem dati; prevoziti kaj z vprego; oddati delo (zgradbo hiše, ceste itd.) podjetniku, skupini delavcev itd.

to team up with delati skupaj (v ekipi) z; združiti se v jato (o pticah)

3. pridevnik
ekipni, skupinski, teamski

team captain šport kapetan moštva
team spirit duh tovariške solidarnosti (v delovnem teamu), solidarnost

throw in prehodni glagol & neprehodni glagol
vreči v; vstaviti, vložiti; dodati, dostaviti, vriniti
tehnično vključiti; zastonj (povrhu) dati

the baker threw in one roll more pek je navrgel še eno žemljo
to throw in one's hands figurativno opustiti boj, prenehati z borbo
to throw in the towel (boks) vreči brisačo v ring, figurativno priznati poraz, opustiti borbo
to throw in one's lot with s.o. deliti s kom usodo, združiti se s kom, sporazumeti se s kom
to throw in one's teeth očitati, grajati, opominjati; oštevati

together [təgéðə] prislov
skupaj, skupno, drug za drugim, obenem; hkrati, v en mah, istočasno; zaporedoma

together with skupaj z
for days together dneve in dneve, več dni zaporedoma
three days together tri dni zaporedoma (skupaj)
to call the people together sklicati ljudi skupaj
to bring together sestaviti, zbrati, združiti
this one costs more than all the others together tale stane več kot vsi ostali skupaj
the foes rushed together sovražniki so se spopadli
to get together zbrati
to go together iti skupaj, pristajati, ustrezati (o barvi itd.)
to live together skupaj živeti
to mix together (pre)mešati (se) medsebojno
to put together sestaviti
to undertake a task together skupno se lotiti naloge
he talked for hours together ure in ure je govoril (brez prekinitve)

tólpa band, gang

član tólpe member of a gang, gangster
oborožena tólpa an armed band
tatinska tólpa gang of robbers
združiti se v zločinsko tólpo pogovorno to gang up

utile [ütil] adjectif koristen, poraben; masculin korist

en temps utile o pravem času
croire utile smatrati za koristno
il serait utile de savoir bilo bi koristno vedeti
joindre l'utile à l'agréable združiti koristno s prijetnim
d'utiles conseils koristni nasveti

utile

A) agg.

1. koristen, primeren, uporaben:
carico utile nosilnost
prodotto utile contro i parassiti preparat proti zajedavcem
tempo utile rok
rendersi utile pomagati

2. donosen; ugoden:
dominio utile pravo pravica uživanja
lavoro utile donosno delo
vento utile ugoden veter

B) m

1. koristno:
unire l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim

2. korist

3. ekon. dobiček; obresti:
utile lordo, netto bruto, čisti dobiček
partecipare agli utili di un'impresa biti soudeležen pri dobičku podjetja
prestare denaro con un utile del 20% posojati denar z dvajsetodstotnimi obrestmi

združeváti, združíti réunir, unir, associer à, joindre, allier; unifier, coaliser, (con)fédérer

združevati se se réunir, s'unir, s'associer, s'allier, se joindre

združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)

A) imperf., perf.

1. unire, combinare; legare:
združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni

2. collegare:
stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria

3. (biti skupen) unire, accomunare:
skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri

4. combinare, conciliare:
združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole

5. assommare, accoppiare:
kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore

6. ekst. unire, unificare:
združiti Evropo unificare, unire l'Europa

7. cumulare:
združevati več funkcij cumulare le cariche
ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare

B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. unirsi, fondersi:
predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città

2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
politično se združevati coalizzarsi
polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!

3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare

zedini|ti (-m) einigen ➞ → združiti

zliva|ti se (-m se) zliti se v kaj einströmen, einfließen, reka: einmünden; ven: ausströmen, abströmen; skupaj: zusammenfließen; narazen: [auseinanderfließen] auseinander fließen; drug v drugega: [ineinanderlaufen] ineinander laufen, [ineinanderfließen] ineinander fließen, [ineinandermünden] ineinander münden; (združiti se, prehajati drug v drugega) verschmelzen

zusammenfinden^* najti; sich zusammenfinden zu zbrati se za, združiti se v; sich zusammenfinden in biti zastopan v

zusammentun^* dati skupaj; sich zusammentun združiti se, združiti svoje sile

ἀ-σύμβατος, staroat. ἀξυμ- (συμβαίνω) ki se ne more ali noče združiti, nezdružljiv, ne družeč se; τὸ ἀσύμβατον nemožnost, skleniti pogodbo, odklonitev, odklanjanje pogodbe.

προσ-ήκω 1. a) (zraven) sem prišel, došel, dospel; b) raztezam se, mejim, segam do česa τινί, ἐπί, πρός τι. 2. pren. a) moja dolžnost je, mene se tiče, mene zadeva πρός τινα, pripada mi kaj, ὁ προσήκων kdor ima pravico do česa, ὁ μάλιστα προσήκων φιλίᾳ ki ima največjo pravico do prijateljstva, τοῦτο αὐτονομίᾳ προσήκει to se dá združiti z neodvisnostjo; b) impers. α.) προσήκει μοί τινος imam zvezo s čim, deležen sem česa, imam s čim kaj opraviti, imam pravico do česa, tiče se me kaj, τοῦτω τῆς Βοιωτίας οὐδὲν προσήκει nima nič opraviti z B.; β.) z inf., dat. c. inf., acc. c. inf. spodobi se, primerno je, pristoja, sme se ἀγαθοῖς ὑμῖν προσήκει εἶναι; γ.) pt. προσήκων: (ὡς) προσήκον ker se je spodobilo, ὡς οὐ προσήκον brez vzroka.