Franja

Corduēna -ae, f (Γορδυηνή) Korduena (Kordvena), pokrajina v Veliki Armeniji (zdaj Kurdistan): Amm. Od tod preb. Corduēnī -ōrum, m (Γορδυηνοί) Korduenci (Kordvenci) (današnji Kurdi): S. fr., Plin.; tudi Gordyaeī -ōrum, m (Γορδυαῖοι) Gordiejci: Cu., in gorovje v njihovi pokrajini Gordyaeī montēs (τὰ Γορδυαῖα ὄρη) Gordiejsko gorovje: Cu.

Corinthus, star. Corintus, -ī, f (Κόρινϑος) Korint, slovito trgovsko mesto ob Istmu, znano po razuzdanem življenju prebivalcev: Ci., L., O. idr., bimarisve Corinthi moenia H.; nom. Corinthos: O., acc. Corinthon: O., Mart.; preg.: non cuivis homini contingit adire Corinthum H. (gr.: οὐ παντὸς ἀνδρὸς ἐς Κόρινϑον ἔσϑ' ὁ πλοῦς) = ne posreči se vsakomur dospeti do zaželenega cilja; met.: captiva Corinthus H. plen vsega Korinta = v vsem Korintu nagrabljeni bronasti kipi. Od tod

I. adj.

1. Corinthius 3 (Κορίνϑιος) korintski: bellum N., ager Ci., aes Ci., Plin., Q. korintski bron (starodavnikom zelo priljubljena zlitina iz zlata, srebra in bakra, iz katere so v Korintu ulivali razne umetnine: posode, kipe idr.), — od tod vasa Corinthia Ci., Suet., Icti., suppelex Cor., opus Cor. Ci.; sinus Cor. L. (zdaj Korinthiakós Kólopos, sl. Korintski zaliv), civis Vitr., columnae Vitr., Plin. v korintskem slogu zgrajeni, tako tudi capitula Cor. Vitr. Kot subst.
a) Corinthia -ae, f „korintka“, neka rastlina: Plin.
b) Corinthiī -ōrum, m Korintčani, preb. Korinta: Ci. idr.
c) Corinthia -ōrum, n umetnine (poseb. posode) iz korintskega brona: Ci., Plin., Suet., Mart.

2. Corintheus 3, vulg. Corinthius: Isid.; kot subst. Corinthea -ōrum, n korintsko posodje: Petr.

3. Corinthiacus 3 (Κορινϑιακός) korintski: sinus L., Plin., pontus O., Cenchreae O.

4. Corinthiēnsis -e korintski: Cor. fons Pirena Pl., litus T. —

II. subst. Corinthiārius -iī, m ulivalec umetnin iz korintskega brona, vzdevek Avgustu, ki je ljubil take umetnine: Auctor ignotus ap. Suet.

Corōnē -ēs, f (Κορώνη) Korona, mesto v Meseniji ob Mesenijskem zalivu (zdaj Koróni): L., Plin. Od tod adj. Corōnaeus 3 (Κορωναῖος) koronski: sinus Plin.

costume m

1. navada; šega:
essere costume di qcn. biti navada koga

2. družbena navada, splošna navada:
la gita di fine settimana è ormai costume izlet ob koncu tedna je zdaj prešel v navado

3. nravnost:
squadra del buon costume odred za zaščito javne morale
donna di facili costumi lahkoživka

4. noša

5. kostum; obleka:
costume da sci smučarska obleka
costume da bagno kopalna obleka
costume a due pezzi, due pezzi dvodelne kopalke

Cosȳra (O., Plin) in Cossȳra (Sil.) ali Cos(s)ūra (Mel.) -ae, f (Κόσσυρα) Kozira, Kosira, Kozura, Kosura, otoček med Sicilijo in Afriko (zdaj Pantelleria).

Crāthis -idis, acc. -im, abl. -ī in -ide, m (Κρᾶϑις) Kratid, mejna reka med Lukanijo in Brutijskim (zdaj Crati): O., Plin.

Cremōna -ae, f Kremona (še zdaj Cremona), mesto v Transpadanski Galiji ob severnem Padovem bregu: C., L., V., T. idr. Od tod adj. Cremōnēnsis -e kremonski, iz Kremone, v Kremoni: coloni L., proelium T.; kot subst. Cremōnēnsēs -ium, m Kremonci, preb. Kremone: T.

Crēta -ae, f: Pl., Varr., Ci., V., Vell., Plin., Suet., Gell. ali Crētē -ēs, f: H., O., Mel., Sen. tr. (Κρήτη) Kreta (zdaj Krētē, Kríti), rodovitni otok v Sredozemskem morju. Od tod

I. subst. Crētānī -ōrum, m Krečani, preb. Krete: Pl. —

II. adj.

1. Crēs, Crētis, m (Κρής) kretski, kot subst. Krečan, preb. Krete: Epimenides Cres Ci.; kolekt.: Aus.; pogosteje v pl. Crētēs -um, acc. -ăs, m Krečani (sloviti lokostrelci): Sen. tr., Cretum leges Ci., Cretas sagittarios … mittit C., Cretes erunt testes. Nec fingunt omnia Cretes O.; tudi = kretski (lovski) psi: Spartanos Cretasque ligat Lucan.

2. Crēssa -ae, f (Κρῆσσα) kretska: pharetra O., corona O. Ariadnina (gl. Ariadnē) krona kot ozvezdje, bos (= Pasiphaë) Pr., herbae Pr., Cressā ne careat pulchra dies notā H. da dan ne bo brez krednega znaka, da bo dan srečen (najboljšo kredo so namreč pridobivali na otoku Cimolu v Kretskem morju; gl. tudi crēta 1. in opombo); kot subst. Krečanka = Ariadne: O. (Amor. I, 7, 16), Cl., Sid. = Aërope: O. (Ars amat. I, 327).

3. Crēsius (Crēssius) 3 (Κρήσιος) kretski: nemora V., tu Cresia mactas prodigia V. kretsko pošast, t.j. ogenj bruhajočega bika, ki je pustošil maratonsko krajino in katerega naj bi Herkul živega pripeljal k Evristeju, regna O., tecta Stat.

4. Crētaeus 3 (Κρηταῖος) kretski: Ida V., O., taurus O. (= Cresia prodigia V.), urbes O., iuvencus Pr., cervae Sen. tr.; kot subst. Crētaeus -ī, m Krečan = Epimenides Pr.

5. Crētēnsis -e kretski: L., homo, Iuppiter Ci.; kot subst. Crētēnsēs -ium, m Krečani: N., L., Cu.

6. Crēticus 3 (Κρητικός) kretski, Kretski: mare H., sinus Sen. ph., labyrinthus Plin., bellum Fl. Kot subst.
a) Crēticus -ī, m Kretski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je kot konzul l. 69 podjarmil Kreto: Ci., O., Vell., Fl.
b) Crētica -ae, f, sicer clematis imenovana rastl. srobot: Plin.
c) v gr. obl. Crēticē -ēs, f, sicer hibiscum imenovana rastl. koristni slez: Ap. H.

7. le pesn. Crētis -idis, f (Κρητίς) kretska: nymphae O.

Crīūmetōpon -ī, n (Κριοῦ μέτωπον) Kriumetop = Ovnovo čelo,

1. rtič na južnem rtu tavernskega Herzoneza: Plin., v grški pisavi: Mel.

2. rtič na jugozahodnem kretskem rtu (zdaj Áksa Kriós): Plin., v grški pisavi: Mel.

Crodunum -ī, n Krodun, mesto v Narbonski Galiji (zdaj Gourdan-Polignan): Ci.

Crotōn, v lat. obl. Crotō -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, f (Κρότων) Kroton (zdaj Crotone), mesto na vzhodni brutijski obali, ena izmed najbogatejših in najbolj cvetočih grških naselbin v Italiji; roj. kraj atleta Milona in bivališče Pitagore in njegovih učencev: Ci., L. idr. — Poznejša soobl. Crotōna -ae, f Krotona: L., Iust. — Pooseb. Crotōn -ōnis, m Kroton, heros eponymos mesta Krotona, ki ga je Herkul iz neprevidnosti usmrtil. Na kraju, kjer je bil pokopan, so Ahajci pozneje ustanovili mesto Kroton: O. — Od tod subst. Crotōniātēs -ae, m (Κροτωνιάτης) Krotonec: Alcmaeo Ci.; pogosteje v pl. Crotōniātae -ārum, m Krotonci, preb. Krotona: Ci., L. (z gen. Crotoniatûm = Κροτωνιατῶν); adj. Crotōniēnsis -e krotonski, iz Krotona: S., ager L., Milo Plin., Gell.; kot subst. Crotōniēnsēs -ium, m Krotonci: L., Plin., Iust.; enako Crotōnēnsēs -ium, m: Front.

Cularō -ōnis, m Kularon, mesto v Narbonski Galiji (pozneje Gratianopolis, zdaj Grenoble): Ci. ep.

cunctor (v rokopisih in izdajah tudi v slabši obl. contor) -ārī -ātus sum (iz *concitor, frequ. glag. *concō omahujem, dvomim) obotavljati se, oprez(ov)ati, zamujati se, pomišljati (si), omahovati, zavlačevati, mečkati; najprej
a) v gibanju: c. diutius in vita Ci., c. in vita et haerere Lucr., reginam thalamo cunctantem … primi Poenorum exspectant V., huic quoque „vade procul“ ait vimque minis addit manibusque expellere tentat cunctantem O., ad medium cunctamur iter Val. Fl.; pesn.: aper partes cunctatur in omnes V. stoji in se obrača na vse strani V.; (o stvareh): tardum cunctatur olivum Lucr. kaplja le počasi, cunctatur et amnis … Tiberinus V.
b) v delovanju: Lucr., H., O., Cu. idr., unus homo (sc. Fabius) nobis cunctando restituit rem Enn. ap. Ci., assequor omnia, si propero; si cunctor, amitto Ci., an cuncter an tergiverser? Ci., nostris militibus cunctantibus C., ceterum dolo an vere cunctatus (sit), parum comperimus S., sedendo et cunctando bellum gerebat L., nihil cunctatus Suet. ne da bi se obotavljal; s praep.: cunctante ad ea (ob tem, pri tem) Mithridate T., ut ad laborem capessendum nihil cunctentur Gell. da bi se nemudoma lotili kakega dela; inter metum et iram cunctatus ali inter pudorem et iram cunctatus T. omahujoč med … ; cunctarer in proferendo ex his remedio, ni … Plin.; cunctans super tanta re Flavius Sabinus T. neodločen (omahljiv) v tako pomembni zadevi; z inf.: non est cunctandum profiteri hunc mundum animal esse Ci. brez pomisleka lahko priznamo, da … , ne cunctetur ipse propius accedere S., cunctantes arma capere increpabat, quid cessarent L.; z odvisnim vprašanjem: vos cunctamini etiam nunc et dubitatis, quid … deprehensis hostibus (z zasačenimi sovražniki) faciatis? S. vi mečkate še zdaj … ? cunctatus paulo, an retro flecteret Plin. iun.; za zanikanim glag. stoji quin: (Crassus) non cunctandum existimavit, quin pugnā decertaret C., consuli nihil cunctandum visum, quin primas praefecturas corripiat T. V pf. s pass. pomenom (brezos.): nec cunctatum apud latera T. tudi na krilih se niso obotavljali. — Act. soobl. cunctō (contō) -āre -āvī: cunctant Acc. ap. Non., cunctas? Pl., ut ipsi cunctent Enn. ap. Non., neque de luna neque de sole quisquam Graecus aut barbarus facile contaverit deos esse Ap. — Od tod

I. adj. pt. pr. cunctāns -antis, adv. cunctanter,

1. v gibanju obotavljajoč se, oklevajoč, kasen, počasen: cunctantes ministri V., foventque alternos aegro cunctantem poplite gressus Val. Max., tum illum (Attum Navium) haud cunctanter discidisse cotem ferunt L. brez obotavljanja, nemudoma, manum cunctanter et pigre proferre Plin. iun., genituram suam vix et cunctanter edere Suet.; pren. (o stvareh)
a) počasen: Arar Sil.
b) ne takoj vdajajoč se, zategel, čvrst, žilav, trd: glebae, ilex V., refringit (ramum) cunctantem V., cunctantior actus Lucr.

2. v delovanju mudljiv, oprezen, neodločen, omahljiv: familia cunctans ad opera Col., T. Ampius Flavianus, naturā ac senectā cunctantior (drugi berejo: cunctatior) T., cunctantior et cautior ali cunctantior cautiorque Plin. iun., ad dimicandum cunctantior (drugi berejo: cunctatior) factus est Suet., cunctantius confirmare acta Caesaris Suet.; pren. (o abstr.): cunctantia corda viri Val. Fl., cunctans ira Stat. —

II. adj. pt. pf. cunctātus (contātus) 3 počasen, oprezen: ubi cunctatis … plantis contigit aegra toros Val. Fl.; včasih le drugo branje nam. cunctans (prim. zgoraj cunctāns 2.).

Curicta -ae, f (Κορυκτή) Kurikta (zdaj Krk), otok v Kvarnerskem zalivu: C. Od tod subst. Curictae -ārum, m Kurikčani, preb. Kurikte: Plin.; adj. Curicticus 3 kuriktski: litus Fl.

currūca -ae, f najbrž mala pevka (Motacilla modularis, Linn., zdaj Accentor modularis), ptica, ki izvali podtaknjena kukavičja jajca; od tod pren. (mož) rogonosec (= ki ima nezvesto ženo): Iuv. (VI, 276.; tudi uruca).

Cythēra -ōrum, n (τὰ Κύϑηρα) Kitere (Citere) (fem. pl.) ali Kitera (zdaj Citera), otok pred Lakonskim zalivom (Cerigo), slaven po prastarem češčenju boginje Afrodite (Venere), ki naj bi se rodila iz morske pene in tukaj stopila na kopno: V., O., Plin. idr. — Od tod adj.

1. Cytherēus 3 (Κυϑέρειος) kiterski (citerski), iz Kitere (Citere): Venus H., tudi samo subst. Cytherēa -ae, f (Κυϑέρεια): H., O., Tib., Pr. ali Cytherēïs -idis, f (gr. Κυϑερηΐς): O. Kiterka (Citerka), kiterska (citerska) boginja.

2. Cytherēïus 3 (Κυϑερήϊος)
a) kiterski (citerski): litora O.
b) Venerin, Veneri posvečen: heros (Aeneas) O., proles (= Hermione) Stat., ignis (= stella Veneris zvezda Venera) Sil., mensis (= Aprilis) O., ales Sil. (o golobu); subst. Cytherēïa -ae, f. Cytherēa: O.

3. Cytherēïas -adis, acc. pl. -adas, f (*Κυϑερήϊας) kiterska (citerska) = Venerina, Veneri posvečena: columbae O.

4. Cythēriacus 3 (*Κυϑηριακός)
a) kiterski (citerski): aquae O.
b) Venerin, Veneri posvečen: myrtus O., columbae Poeta ap. Sen. ph., concha, nectar Mart.

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

čás time; (doba) epoch; tide, (razdobje) period; space of time; (letni čas) season; (ura) hour; gramatika tense; (vmesni) interval, interim, meantime

božični čás Christmastime, Christmastide, arhaično yuletide
poletni (delovni) čás daylight saving time
konični čás (ure) rush hour, peak hours pl
prometno šibki čás offpeak (ali slack) hours pl
slabi, težki čási hard times pl
skrajni čás! high time!
prosti čás leisure; spare time
ves moj čás the whole of my time
s časom in the course of time, gradually
o pravem čásu in time; in the nick of time; in due course of time, ZDA on time
od čása do čása every now and then, from time to time, now and then, now and again, once in a while
čez nekaj čása some time afterwards
od tega čása since that time
v kratkem čásu in a short time
za kratek čás for a short time
pred čásom, predčasno prematurely
pred nekaj čása some time ago
že nekaj čása prej for some time past
že dolgo čása for a long time
že pred dolgo čása long ago, a long time ago; ZDA pogovorno way back
med tem čásom in the meantime, (in the) meanwhile
od tega čása naprej from this time onward, henceforth
od tistega čása dalje from that time forward
v istem čásu at the same time
nekaj čása (prislov) awhile, (samostalnik) a while
ob nepravem čásu at the wrong time, out of season
ob kateremkoli čásu, ob vsakem čásu at any time
ves čás all along, all the time
pred davnim čásom long ago
v teku čása in the course of time
vsak čás zdaj any time now
v starih čásih in olden times
v dobrih starih čásih in the good old days
v tistem čásu at that time
ob katerem čásu? at what time?
v sedanjem čásu at present, now
v določenem čásu within a fixed period, in due course
zadnje čáse lately
za vse čáse for all time
prav v zadnjem čásu quite recently
od davnih čásov from time immemorial, from time out of mind
ob določenem čásu at the appointed time
v prostem čásu at one's leisure
šala o nepravem čásu ill-timed jest
škoda čása za to it's a mere waste of time
vsaka stvar ob svojem čásu everything in its season
vse ob svojem čásu there is a time for everything, all in good time
v čásu, v čásih poplav in times of flood
čás beži time flies
skrajni čás je it is high time
to je samo vprašanje čása it's only a question of time
je že tudi čás! (it's) about time, too!
to je samo izguba čása it's a sheer waste of time
za to je še čás there is plenty of time for that
za to je še do jutri čás it can wait till tomorrow
bil je čás, ko... time was when...
za to je treba čása this takes time
določiti čás to fix a date
dati komu čás to give someone time
imate malo čása zame? can you spare me a moment?
čás se mu vleče time hangs heavy on his hands
ne imeti čása za... to have no time for
krajšati si čás to while away the time
izkoristiti čás to take time by the forelock
imam nekaj prostega čása I have some time to spare
iti (vštric) s čásom to be abreast of the times
nimam dosti čása, ne smem izgubljati čása I have no time to spare
kje so lepi stari čási? pesniško where are the snows of yester year?
kako dolgo čása ga ni! what a long time he has been gone!
korakati s čásom to move with the times
čási so minuli, ko... time was, when...
čás je potekel time is up
preganjati čás (figurativno) to while away the time
prihraniti čás to save time
prebiti svoj čás to pass one's time
njegov čás je prišel his hour has struck
čakati svoj čás to bide one's time
držati korak s čásom to keep pace with the times
priti ravno o pravem čásu to come in the nick of time
čás bo pokazal time will show, time will tell
čás presti (figurativno) to twiddle one's thumbs
je škoda čása (ne izplača se) it is not worth while
ob nepriličnem čásu priti h komu to intrude upon someone's time
štopati čás to time with a stopwatch
on je videl boljše čáse he had known better times
vzeti mnogo čása to take long
precéj čása mi bo vzelo, da... it will take me ages to...
to mi vzame skoraj ves moj čás it takes up nearly all my time
vzemite si čás! take your time!
ubi(ja)ti čás to kill time
ves čás sem to vedel I have known it all the time (ali all along)
precéj čása te že nisem videl I haven't seen you for ages
precéj čása bo trajalo, da... it will take some time to...
zapravljati tratiti (svoj) čás to waste one's time, to fritter away one's time, ZDA žargon to boondoggle
med tem čásom se je marsikaj zgodilo many things have happened in between
čás je denar time is money
preživljati težke čáse to have a hard time
čás hitro teče time passes quickly (ali races by, flies)

čàs (čása) m

1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo

2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi

3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia

4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo

če [è]

1. v realnih pogojnih stavkih: wenn ("wenn" v če-stavku lahko izpustimo in postavimo glagol pred osebek kot v vprašalnem stavku če imaš denar, (potem) … hast du Geld, (so) …); (v primeru, da) falls; (če slučajno/morda) falls ("falls" v če-stavku lahko zamenjamo z sollte + glagolom v nedoločniku: če (morda) zdaj nimaš denarja, (potem) … solltest du momentan kein Geld haben, (so) …)

2.
če bi v potencialnih pogojnih stavkih :
(se prevaja z würde/sollte/ möchte ipd. + nedoločnik če bi ne imela gub, … würde sie keine Falten haben, …)

3. (ali) ob (ne vem, če ich weiß nicht, ob …)

4.
če (morda) ne domneva :
(se prevaja z vprašalnim stavkom (iščem X-a;) če morda ni v Gradcu? kann er nicht in Graz sein?)

5.
če … tudi (četudi) wenn … auch, wenngleich

6.
če že wenn … schon