Franja

mísel (-sli) f

1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema

moč² [ó] ženski spol (-i …)

1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
… moči Macht-
(center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

4.
delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
(pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
|
izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
merjenje moči das Kräftemessen
politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
razmerje moči das Kräfteverhältnis
rezerva moči die Kraftreserve
tratenje moči die Kraftvergeudung
imeti isto moč gleich stark sein
imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
kar se moči tiče kräftemäßig
ki daje moč kraftspendend
|
na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
po najboljši moči nach Kräften
pri močeh bei Kräften
(povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
pravo z dokazno močjo beweiskräftig
s svežimi močmi mit frischen Kräften
z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
z združenimi močmi mit vereinten Kräften
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein

múkoma adv. faticosamente, a fatica, a stento:
pren. mukoma iskati mendicare
mukoma napredovati arrancare
mukoma zbrati raccapezzare

Mut, der, (-/e/s, ohne Plural)

1. pogum, korajža; nur Mut! le pogum!; Mut bekommen opogumiti se; Mut fassen zbrati pogum, opogumiti se; Mut machen opogumljati, hrabriti, ohrabriti; Mut schöpfen: er schöpfte Mut aus ... pogum mu je dajalo ...; Mut zusprechen hrabriti (sich se) ; sich Mut antrinken piti za korajžo

2. guten/frohen Mutes sein biti dobre volje

nerve² [nə:v] prehodni glagol
opogumiti, okrepiti

to nerve o.s. opogumiti se, zbrati pogum

nóv nuevo; moderno ; (nedaven) reciente ; (svež) fresco ; (nerabjen) nuevo

nova beseda (izraz) palabra f nueva, neologismo m
novo leto el año nuevo
najnovejša moda última moda
Novi svet (Amerika) el Nuevo Mundo
čisto nov completamente nuevo
najnovejše vesti últimas noticias, noticias de última hora
to mi je novo eso es nuevo para mí; no lo sabía
čestitati za novo leto felicitar las Pascuas
dobiti nove moči recuperar fuerzas
kaj je novega? ¿qué hay de nuevo?
zbrati nov pogum cobrar nuevos ánimos

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

party¹ [pá:ti] samostalnik
stranka, partija; skupina ljudi istih nazorov; družba (zbrana za določen namen, npr. hunting party lovska družba, lovci)
zabava
vojska odred (vojakov)
pravno stranka (pri pravnem postopku), obtoženec, tožitelj, udeleženec (tudi pri telefonskem pogovoru)
sleng oseba, individuum

to be of the party biti med povabljenci (v družbi)
to make one of the party pridružiti se, sodelovati, biti zraven (v družbi)
to make up a party sestati se, zbrati se (družba)
to give a party, ameriško to throw a party prirediti zabavo
at a party na zabavi
to be a party to s.th. biti udeležen pri čem
here's your party zvezo imaš (telefon)
dancing party zabava s plesom
dinner party večerja z gosti
hen party ženska družba
stag party moška družba
tea party čajanka
ekonomija parties interested interesenti
ekonomija parties concerned soudeleženci
ekonomija contracting party, party to a contract pogodbena stranka, kontrahent
ameriško, sleng my party moji ljudje, moja družba
ameriško, sleng it's your party to je tvoja stvar

pȅtlja ž
1. petlja, pentlja: plela je čarapu brzo praveći -e
2. zaponka: nevjesta mu oblači čakšire i zakopčava -e; biti jake -e biti pogumen; biti slabe -e biti slabič; petlja mu je popustila zapustil ga je pogum; stajati na slaboj -i biti negotov; stegnuti -u zbrati pogum, upati si; ne drži mu petlja ne upa si

pluck² [plʌk]

1. prehodni glagol
trgati, odtrgati (sadje, cvetje); puliti, izpuliti (perje, lase, plevel); skubsti, oskubiti (perutnino); potegniti, vleči (za roko)
glasba prebirati strune
pogovorno oskubsti koga, nasankati koga
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
puliti, vleči (at za)
loviti, grabiti po čem

sleng to be plucked pasti pri izpitu
to pluck down ponižati
to have a crow to pluck with imeti s kom obračun
to pluck up one's courage (ali heart, spirits) zbrati pogum
to pluck up a crow ukvarjati se z jalovim delom
to pluck a pigeon nasankati budalo

pogúm courage; bravery; heart; pluck, grit

pogúm! be brave!, take heart!, cheer up!, buck up!
pogúm pod vplivom alkohola Dutch courage
potrebno je malce pogúma za to it needs a bit of pluck
on ima levji pogúm he has the spirit of a lion
izgubiti pogúm to lose courage
ne smeš izgubiti pogúma! you must keep up your spirits!
vzeti komu pogúm to discourage someone, to dishearten someone, to dispirit someone; to daunt someone
podžigati si pogúm to pluck up courage, to take heart
pogúm ga je zapustil his courage failed him, he lost heart
zbrati pogúm to take heart, to pluck (ali to summon, to muster) up one's courage
zbrati ves svoj pogúm to take one's courage in both hands, to summon up all one's nerve
zmanjkalo mi je pogúma my heart failed me
pogúm zmaguje none but the brave deserve the fair

pogúm courage moški spol , cœur moški spol , hardiesse ženski spol , intrépidité ženski spol , bravoure ženski spol , vaillance ženski spol , ressort moški spol, popularno cran moški spol

življenjski pogum courage de vivre
biti brez poguma n'avoir pas de courage, manquer de courage, familiarno n'avoir rien dans le ventre
dajati komu pogum donner (ali inspirer) du courage à quelqu'un, encourager quelqu'un
dobiti pogum prendre courage, s'enhardir
imeti pogum avoir le courage, oser, familiarno avoir du cran
izgubiti pogum perdre courage, se décourager, se laisser abattre, familiarno se dégonfler
ne izgubiti poguma ne pas perdre courage, figurativno faire contre mauvaise fortune bon cœur
spet vliti komu pogum, navdati koga s pogumom redonner du cœur à quelqu'un, familiarno remettre (ali redonner) du cœur au ventre à quelqu'un
vzeti komu pogum décourager (ali abattre) quelqu'un
zbrati ves svoj pogum (familiarno) prendre son courage (ali son cœur) à deux mains, rassembler (ali s'armer de) tout son courage
nimam poguma, da bi mu povedal resnico je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité

pogúm valor m ; ánimo m ; valentía f ; intrepidez f ; bravura f ; gallardía f

le pogum! ¡valor!, ¡ánimo!
imeti pogum tener valor
izgubiti pogum perder el ánimo
za to mu manjka poguma le falta (ali no tiene) valor para ello
za to je treba poguma hay que tener valor para eso
vliti komu poguma, navdati koga s pogumom infundir ánimo a alg
vzeti komu pogum desalentar (ali desanimar) a alg
zbrati pogum cobrar ánimo

posséder [pɔsede] verbe transitif imeti (v posesti, v oblasti); obvladati, temeljito poznati (področje); familier prevarati (quelqu'un koga)

se posséder (figuré) obvladati se, zbrati se
posséder son âme en paix imeti svoj duševni mir
posséder les bonnes grâces, le cœur de quelqu'un biti pri kom dobro zapisan, uživati njegovo naklonjenost
ne pas se posséder de joie biti čisto iz sebe od veselja
posséder une femme imeti spolne odnose s kako žensko
cet acteur possède bien son rôle ta igralec dobro obvlada svojo vlogo
il nous a bien possédés! dobro nas je prevaral!

postŕgati to scrape

postŕgati svoj krožnik to scrape one's plate
postŕgati (zbrati) zadnje ostanke svojih sredstev (figurativno, žargon) to scrape the bottom of the barrel

preuve [prœv] féminin dokaz; dokazilo

à preuve v dokaz
à preuve crue ... kar dokazuje, da ...
comme preuve kot, za dokaz
jusqu'à preuve du contraire do dokaza o nasprotnem
preuve contraire protidokaz
preuve de culpabilité dokaz o krivdi
preuve de disculpation, à décharge, libératoire razbremenilen dokaz
démontrer quelque chose preuve en main dokazati z materialnim dokazom
faire preuve de quelque chose, d'un grand courage pokazati kaj, velik pogum
faire la preuve de quelque chose dokazati kaj
fournir des preuves prinesti dokaze
produire, apporter des preuves (juridique) predložiti, prinesti dokaze
rassembler des preuves zbrati dokazni material
faire ses preuves dobro se izkazati, pokazati svoje sposobnosti, svojo vrednost

publikacija samostalnik
1. (objavljeno besedilo) ▸ kiadvány, publikáció Publikacija je natisnjena v nakladi 5.000 izvodov. ▸ 5.000 példányban kinyomtatott publikáció.

2. (objava besedila) ▸ publikáció, publikálás, megjelentetésMinistrstvo tudi finančno podpira publikacijo številnih didaktičnih gradiv. ▸ A minisztérium pénzügyileg is támogatja számos módszertani anyag publikálását.Rowlingova bo namreč pričala na sodišču, da bi preprečila publikacijo neuradne enciklopedije. ▸ Rowling ugyanis majd bíróság előtt tanúskodik, hogy megakadályozza a nem hivatalos enciklopédia megjelentetését.

pull² [pul]

1. prehodni glagol
vleči, povleči, potegniti; puliti, izpuliti (zob, rastlino), izvleči, privleči; trgati (jabolka cvetice); skubsti, skubiti, oskubsti (perjad, lan), populiti (dlako iz usnja); zagotoviti si, privleči (stranke, podporo); (golf, kriket) udariti žogo postrani na levo; namerno zadržati dirkalnega konja; veslati, imeti vesla
tisk napraviti odtis, odtisniti
ameriško, sleng potegniti (revolver, nož)
sleng izpeljati (delo)
ameriško, sleng proglasiti stavko, pozvati (podjetje) k stavki
sleng zapreti, napraviti racijo (v igralnici)

2. neprehodni glagol
vleči, puliti (at)
vleči (pipo; at)
povleči, piti (at iz)
vleči se, riniti se naprej
sleng privlačiti (reklama)

to pull apart raztrgati
to pull a boner napraviti veliko napako
to pull (ali draw) the long bow širokoustiti se
a case of pull devil, pull baker povleci, potegni; kdo je močnejši
to pull caps (ali wigs) pretepati se
to pull faces (ali a face) pačiti se, kremžiti se
to pull a long face nakremžiti obraz, narediti kisel obraz
to pull a fast one preslepiti, ukaniti
to pull a good heart zbrati pogum
to pull s.o.'s leg potegniti koga, norčevati se iz koga
to pull a thing on s.o. ogoljufati, prevariti
to pull a good oar dobro veslati
the boat pulls 4 oars čoln ima štiri vesla
to pull it odnesti pete, pobegniti
to pull to pieces raztrgati, figurativno ostro kritizirati
to pull one's punches figurativno krotiti se; (boks) zadržano udariti
to pull one's rank on s.o. pokazati, da si višji po činu
to pull by the sleeve pocukati za rokav
to pull into the station pripeljati na postajo (vlak)
to pull the strings (ali wires) neopazno voditi, vplivati na koga
to pull one's weight potruditi se pri delu, krepko veslati
to pull the wool over s.o.'s eyes preslepiti koga

pull together neprehodni glagol
složno delati, sodelovati

to pull o.s. together zbrati, pomiriti se

raccōlta f

1. pobiranje, zbiranje

2. zbirka

3. zbor, zborovanje:
chiamare a raccolta zbrati, sklicati (ljudi)

4. razpoložljiva sredstva (banke)