Franja

deliberative [dilíbəreitiv] pridevnik (deliberatively prislov)
preudaren, oprezen; posvetovalen; dvomen

deliberative assembly posvetovalni zbor

dešk|i [é] (-a, -o) knabenhaft; Knaben- (glas die Knabenstimme, zbor das Knabenchor, starost das Knabenalter, šola die Knabenschule)
deška norčija der Jungenstreich

déški pueril

deška doba puericia f, edad f pueril
deški pevski zbor coro m de niños
deški cerkveni zbor escolanía f

dežêlen (of the) country; provincial; land-

dežêlna cesta highway
dežêlni šolski svet country school-board
dežêlna vlada provincial (ali regional) government
dežêlna uprava administration of a province (ali of a district)
dežêlni zbor provincial assembly; diet
član dežêlnega zbora member of a diet

dežêlen de pays, de campagne, champêtre, rural, provincial

deželni poslanec député moški spol (à la diète)
deželni zbor diète ženski spol, assemblée ženski spol provinciale
deželna vlada gouvernement moški spol (du pays)
deželni stanovi états moški spol množine provinciaux

dežêlen (-lna -o) adj.

1. del paese

2. regionale, della regione; provinciale, della provincia:
deželna uprava amministrazione regionale
hist. deželni stanovi Stati Provinciali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. deželni glavar capitano provinciale
hist. deželni grof langravio
deželni knez principe, Landesfürst
hist. deželna bramba milizia territoriale
hist. deželna deska urbario
deželni zbor dieta (regionale)

dežêlen de país; de campo; de tierra; provincial

deželni grof, deželna grofija landgrave m, landgraviato m
deželni stanovi Estados m pl provinciales
deželna vojska ejército m de tierra
deželni zbor dieta f
deželno sodišče tribunal m regional

dictātor -ōris, m (dictāre) poveljnik, najvišji oblastnik, diktator

1. v latinskih mestih: quod erat dictator Lanuvi Milo Ci., dictatoris Lanuvini stata sacrificia Ci., scire potuit illo ipso die Lanuvi a dictatore Milone prodi flaminem necesse esse Ci., dictatorem Albani Mettium Fufetium creant L., L. Mamilius Tusculi tum dictator erat L.

2. v Rimu, sprva magister populi ali praetor maximus: Varr., Ci., v obdobju demokracije oblastnik v izrednih razmerah. Po senatovem sklepu ga je imenoval konzul ali drug ustrezen oblastnik za 6 mesecev: pro dictatore esse L. (o diktatorju, ki ga ni imenoval konzul, temveč kak drug oblastnik), dictatorem dicere Ci., C., L., redk. dictatorem creare, legere L. ali facere Ci. Diktatorju je bila izročena neomejena oblast nad državo in vojsko; v času diktature so morali vsi oblastniki z izjemo tribunov opustiti svojo službo. Diktator je imel 24 liktorjev, zastopal je oba konzula in si sam izvolil poveljnika konjenice (magister equitum). Kadar sta bila konzula zunaj Rima, so večkrat volili diktatorja za posebna opravila, ki so prej spadala v področje kraljev, npr.: dictatorem dicere clavi figendi causā L. da zabije letni žebelj (v svetišču na Kapitoliju), dictatorem dicere instaurandis feriis Latinis L. da napove latinski praznik (zato dictator Latinus L.), dictatorem dicere ludorum faciendorum causā L. da priredi igre, senatui legendo L. da izvoli senatorje, dictatorem dicere comitiorum habendorum causā L. da skliče narodni zbor, dictatorem dicere quaestionibus exercendis L. da odredi preiskavo. Taki diktatorji so morali po opravljeni nalogi takoj odstopiti. Diktatura je bila ustanovljena l. 501 (prvi diktator je bil T. Lartius Flavus) in je ostala do l. 356 oblastništvo patricijev (prvi plebejski diktator je bil C. Martius Rutilus). Po punskih vojnah je to oblasništvo prenehalo; za diktatorja sta bila izvoljena šele Sula in Cezar, slednji celo večkrat, zadnjič le nekaj tednov pred smrtjo kot dictator perpetuus. Po Cezarjevi smrti l. 44 je Antonij s posebnim zakonom diktaturo odpravil.

3. v Kartagini = sufet: Ca. ap. Gell., Front., Iust., dictatorque cum Magone in Hispaniam praemissus est L.

dijak moški spol (-a …) der Schüler; (gimnazijec) der Gymnasiast
dijaki množina die Schülerschaft
predstavnik/predstavnica dijakov der Schulsprecher/ die Schulsprecherin, der Schülervertreter/ die Schülervertreterin
število dijakov die Schülerzahl
zbor dijakov die Schülerversammlung
zgodovina potujoči dijak der Fahrende ( ein -r)

diplomatic [dipləmǽtik] pridevnik (diplomatically prislov)
diplomatičen, oprezen, takten

diplomatic corps diplomatski zbor

diplomatico

A) agg. (m pl. -ci)

1. diplomatski:
corpo diplomatico diplomatski zbor
valigia diplomatica diplomatski kovček

2. pren. diplomatski, oprezen; zvit

B) m

1. diplomat:
darsi arie da diplomatico pren. šalj. delati se važnega, napihovati se

2. pren. diplomat, spretnež

3. kulin. kremna torta

diplomático diplomatski; premeten

cuerpo diplomático diplomatski zbor

diplomatique [-tik] adjectif diplomatski; figuré spreten; ki se tiče starih listin; féminin diplomatika, nauk o starih listinah

relations féminin pluriel diplomatiques diplomatski stiki
courrier masculin diplomatique diplomatska pošta
note féminin, valise féminin diplomatique diplomatska nota, prtljaga
corps masculin diplomatique diplomatski zbor
écritures féminin pluriel diplomatiques pisave v rabi v diplomah
intervenir par la voie diplomatique posredovati, intervenirati po diplomatski poti

diplomátski diplomatic

obnovitev diplomátskih odnosov resumption of diplomatic relations (z with)
diplomátski zbor the diplomatic corps
diplomátsko predstavništvo, zastopstvo diplomatic mission (ali representation)
po diplomátski poti through diplomatic channels
pretrgati diplomátske odnose to break off (ali to sever) diplomatic relations
diplomátsko (prislov) diplomatically
diplomátsko ravnati, postopati to behave with tact (ali diplomacy)

diplomátski diplomatique

diplomatski zbor corps moški spol diplomatique (kratica: CD)
po diplomatski poti par la voie diplomatique

diplomát(ski) diplomático (m)

diplomatska kariera carrera f diplomática
diplomatski zbor Cuerpo m diplomático (kratica: CD)
diplomatsko predstavništvo representación f diplomática
diplomatski korak gestión f diplomática
pretrgati (zopet vzpostaviti) diplomatske odnose romper (reanudar) las relaciones diplomáticas

discutiō -ere -cussī -cussum (dis in quatere)

1. razbi(ja)ti, razrušiti (razruševati), (raz)drobiti: Auct. b. Alx., Iuv., Sil., dentes Luc. ap. Non., ne saxa ex catapultis latericium discuterent C., deûm delubra suasque discutit … fulmine sedes Lucr., columna rostrata … tota ad imum fulmine discussa est L., tribus arietibus aliquantum muri discussit L., tempora (senci) discussit … malleus ictu O., saxo discutit ossa O., ossa discussi oris (lobanje) O., discussa nubes O. razdeljen, raztegnjen, cassis discussa Cu.

2. razgnati (razganjati), pregnati (preganjati), razpustiti (kak zbor), odpraviti (odpravljati): nefarios (nocturnos) coetūs L., discusso Boeotico concilio L., discutere gladio et caede comitia Vell., umbras Lucr., V., caliginem L., Cu., tenebras O., discussā nocte Lucan., discutere nebulam Plin., e se favillam Plin. na vse strani razpihovati, fluctus Mel., fortiter claustra Petr., nivem C. na obeh straneh skidati, toda: nix discussa (sc. sole) Cu. raztopljen, skopnel, discussā nive Val. Fl.; occ. (voj.) sovražnika razkropiti, razpršiti: Cato discutit Etruscos, Gabinius Marsos Fl., hostiles turmae gravi sunt repulsā discussae Amm.; pren.
a) pregnati (preganjati), odpraviti (odpravljati): discussa est caligo Ci., discutienda sunt ea, quae obscurant Ci., discutere animi tenebras Lucr., ut primum discussae umbrae et lux reddita menti V., fallaciarum nube discussa Amm.
b) kakšno telesno ali duševno stanje pregnati (poseb. medic.), odpraviti, znebiti se česa, otresti se česa: purā somnum sibi lymphā Pr., animi corporisque soporem (zaspanost), ebrietatem Cu., Petr., Plin., crapulam Plin., crapulam cum somno Ap., unctione sudorem Sen. rh., mentis error discutitur, si … Col., discutere morbum, febrem, febrem somno, aliquid medicamentis, reliquias morbi Cels.

3. pren.
a) pregnati = odpraviti, odstraniti, odvrniti, spodnesti, izničiti, ubraniti, razdreti, podreti (npr. namero), zatreti, pass. tudi = razbiti se, razdreti se: periculum L., periculum consilio Ci., caedem Ci., omnem cunctationem eius Ci., eorum advocationem manibus, ferro, lapidibus Ci., eorum captiones Ci. ali crimen Q. spodbijati, ovreči, eam rem L., destinata (acc. pl.) fortuna discussit Cu. je spodnesla, discutere condiciones pacis Vell., gliscentem in dies famam fors discussit T., proditionis consilia discutere Iust., res consensu patrum discussa est L. se je razbila.
b) preiskovati, razpravljati, preudarjati, pretresati: somnii verba Macr., parabolarum … iam discussa quaestio est Tert. — Adv. komp. pt. pf. discussius natančneje: M.

docente učeč

centro docente učilišče
cuerpo docente učiteljski zbor

družabnik moški spol (-a …) der Teilhaber, der Partner; v gospodarski družbi: der Gesellschafter
tihi družabnik stiller Gesellschafter, stiller Teilhaber
delež družabnika die Stammeinlage
seznam družabnikov die Gesellschafterliste
sklep družabnikov der [Gesellschafterbeschluß] Gesellschafterbeschluss
zbor družabnikov die Gesellschafterversammlung

družbenik moški spol (-a …) der Gesellschafter
tihi družbenik stiller Gesellschafter, stiller Teilhaber
delež družbenika die Stammeinlage
seznam družbenikov die Gesellschafterliste
sklep družbenikov der Gesellschafterbeschluss
zbor družbenikov die Gesellschafterversammlung