Franja

nédra (-der) n pl. seno, petto (di donna); pren. seno, viscere:
nedra gore, zemlje le viscere della montagna, della terra

nékaj (nečésa)

A) pron. qualcosa, qualche cosa, una cosa; alcunché; un certo, un non so che:
počakaj, da ti nekaj povem aspetta che ho da dirti una cosa
nekaj malega pojesti mangiare qualcosa, qualche cosetta
nečesa podobnega še ni videl cose così non aveva mai visto prima
pren. on pa je nekaj lui è un pezzo grosso, ha un incarico importante
nekaj je na teh govoricah in queste voci ci sarà pur qualcosa
nekaj mi pravi, da se ne bo dobro končalo qualcosa mi dice che la faccenda non finirà bene
imata nekaj med sabo i due filano; i due hanno conti in sospeso
dekle ima nekaj z njim la ragazza se la vede con lui
evf. ptič je nekaj naredil l'uccello ci ha cacato
imeti se za nekaj boljšega credersi chissà chi
ne znati spraviti skupaj nekaj besed non saper mettere insieme tre parole
v zadevi je nekaj sumljivega nella faccenda c'è un non so che di losco
PREGOVORI:
boljše nekaj kakor nič meglio qualcosa che niente

B) nékaj adv.

1. un poco, un po', alcuni (-e), vari (-e):
nekaj dni me ne bo v službo sarò assente un po' di giorni, alcuni giorni
prodam hišo z nekaj zemlje vendo la casa con un po' di terreno
poslopje je nekaj zidano, nekaj iz lesa l'edificio è parte murato, parte in legno

2. pren. un po', un tantino, alquanto:
kar nekaj potrti so videti sembrano un po' scoraggiati

3. pren. (izraža veliko mero) molto, grande:
njegova beseda nekaj zaleže la sua parola ha molto peso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati nekaj nase vestirsi con cura
pren. nekaj se držati na koga essere arrabbiati con, avercela con
nekaj več ali manj suppergiù, più o meno

nótranjost, notránjščina intérieur moški spol, figurativno for intérieur, dedans moški spol , sein moški spol

v notranjosti dežele à l'intérieur du pays
v notranjosti zemlje à l'intérieur (ali au sein, au centre) de la terre
v moji notranjščini dans mon for intérieur, au-dedans de moi

obala samostalnik
(pas zemlje ob vodi) ▸ part, tengerpartPoškodovana ladja je nasedla na obali in tam uničena dočakala konec vojne. ▸ A sérült hajó megfeneklett a parton, és tönkrement állapotban várt ott, amíg a háború véget ért.Na srečo sta priplavala do obale, kjer so jima pomagali občani, ki so videli nesrečo. ▸ Szerencsére kiúsztak a partra, ahol a baleset szemtanúi segítettek nekik.

obdelav|a² ženski spol (-e …) zemlje: die Kultur, die Bestellung, die Bewirtschaftung
obvezen način obdelave zemlje der Flurzwang

obdeláva (-e) f

1. agr. coltivazione; coltura:
obdelava zemlje s kmetijskimi stroji coltivazione della terra con macchine agricole

2. lavorazione; trattamento:
obdelava lesa, kamna lavorazione del legno, della pietra

3. elaborazione; trattamento:
strojna obdelava podatkov elaborazione meccanica dei dati
obdelava nekaterih vprašanj esame di alcune questioni
inform. avtomatska obdelava podatkov trattamento automatico delle informazioni

4. teh. trattamento:
mehanska, toplotna obdelava trattamento meccanico, termico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
groba obdelava sgrossamento
inform. obdelava besedil word processing
teh. obdelava na stružnici tornitura
možnost obdelave plasmabilità

obdelovalec worker

obdelovalec polja, zemlje farm worker, farmhand, farm labourer

obdelovalna zemlja ženski spol agronomija in vrtnarstvo der Ackerboden, das Ackerland
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung (des Bodens)

obdelovanj|e² srednji spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo zemlje: die Bestellung, Bebauung, Bewirtschaftung, die Kultur
motično obdelovanje der Hackbau
obdelovanje njive za setev: die Ackerbestellung
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, Bodenbearbeitung

objadranj|e srednji spol (-a …) die Umsegelung (zemlje Erdumseglung)

objádranje (-a) n navt. circumnavigazione, periplo:
objadranje zemlje circumnavigazione della terra

obkroženj|e [ó] srednji spol (-a …) die Umkreisung, Umrundung
obkroženje zemlje die Erdumkreisung, astronomija der Erdumlauf
astronomija čas obkroženja die Umlaufzeit

obličj|e srednji spol (-a …) das Antlitz (obličje Božje Gottes Antlitz), das Angesicht
izginiti z obličja zemlje vom Erdboden verschwinden

obseg [è] moški spol (-a …)

1. matematika geometrija: der Umfang (kroga Kreisumfang); der Umfang, šiviljsko, krojaško: die Weite, -umfang, -weite (glasu Stimmumfang, glave Kopfumfang, bokov Hüftweite, pasu Taillenweite, prsi Brustumfang, Brustweite, trebuha Bauchumfang, vratu Halsweite, geografija zemlje Erdumfang, zvokov Tonumfang)

2. dohodkov, davkov: das Aufkommen (dejanski Ist-Aufkommen, hranilnih vlog Sparaufkommen, prometa Verkehrsaufkommen); der Stand, Bestand ( vojskamirnodobski oboroženih sil Friedensbestand, Friedensstand); das Ausmaß, das Volumen, der Umfang (proizvodnje Produktionsvolumen); der Bereich (številski Zahlbereich)
obseg naročil die Auftragslage

3. matematika algebrska struktura: der Körper
razširitev obsega matematika der Erweiterungskörper
|
po obsegu umfangsmäßig

ob-sidēo -ēre -sēdī -sessum (ob in sedēre)

I. intr. kje sedeti, zadrževati se, muditi se: servi ne obsideant Pl. (Poen. prol.), o. domi Ter., in limine Val. Fl. —

II. trans.

1. ob, na čem, pred čim sedeti, stati, muditi se, zadrževati se, bivati: Sil., aram Pl., rana stagna obsident Plin., pollo, qui umbilicum terrarum obsides Poeta ap. Ci. ki prebivaš v središču Zemlje.

2. kaj zajeto (za)držati, imeti, pod stražo imeti, (za)stražiti, oblegati, obstopiti (obstopati), obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), zaje(ma)ti (z vojsko): S., Iuv., Vell., Aur. idr., vias Ci., itinera Cu., omnes aditūs Iust., Ci., milites ab hostibus obsidebantur N., urbs diu obsessa Cu., Capua obsidebatur (oblegati) acrius quam oppugnabatur (naskakovati); tako tudi: consiliis ab oppugnandā urbe ad obsidendam versis L., totam Italiam suis opibus obsidere atque occupare Ci.; occ. držati v obsednem stanju: Dionysius arcem munierat ad urbem obsidendam N.

3. metaf.
a) zasesti (zasedati), zaje(ma)ti, zavze(ma)ti, imeti v oblasti, v posesti: Aur., corporibus omnis obsidetur locus Ci., obsidet aequor Atlas Sil., tellus obsessa colono Tib., palus obsessa salictis O. = obsajeno z vrbovjem; pren. = zavze(ma)ti, prevze(ma)ti: cum obsideri aures a fratre cerneret L. ko je gledal, kako ga brat kar naprej mori (gluši, nadleguje), o. animum alicuius Iust., feras mentes ira obsidet Petr., (sc. auditor) ab oratore iam obsessus est Ci. je že ves prevzet.
b) prežati na kaj, paziti na kaj, zalezovati koga, kaj, čakati na priložnost za kaj: rostra Ci., stuprum Ci. na priložnost za ljubezensko doživetje.
c) zožiti (zoževati), utesniti (utesnjevati), stisniti (stiskati): fauces obsessae V. zoženo, oteklo, obsessum frigore corpus O. od mraza prevzeto, premraženo, tribunatus obsessus Ci. utesnjen = omejen, zavrt, oviran, omnibus rebus obsessi C. v vseh pogledih pod pritiskom, pectora tantis obsessa malis Sen. tr.

odbit (-a, -o) abgewiesen, abgewehrt, abgewendet
odbita krogla vojska der Querschläger
od Zemlje odbita svetloba astronomija das Erdlicht

oddaljen (-a, -o) entfernt (od von), fern (von), -fern (od zemlje erdfern, industrije industriefern); (odročen) kraj, lokacija: entlegen, abgelegen
geografija oddaljeni potres das Fernbeben

ops, opis, f, nom. in dat. sg. le kot nom. propr., gen. pl. opum (prim. skr. ápnas pridelek, donos, izkupiček, imetek, gr. ὄμπνη živež, žito, bogastvo, imetje, ὄμπνιος obilen, lat. opulentus, opiparus, opitulus, Opsci, Osci (gr. Ὀπικοί = Bogati(ni), Kmetje (?))

I. sg. in pl.

1. = opera prizadevanje, služba: opis pretium Enn.

2. moč, sila, zmožnost, zmogljivost, premoženje: quacumque ope possent, vim propulsarent Ci., omni ope … iuvare quempiam Plin. iun., omni ope anniti (eniti), ut … L. ali omni ope et operā eniti, ut … Ci. ali summā ope anniti, ut … Gell. ali summis opibus adnisi, ut … L. (tako tudi summis ali omnibus opibus, ex summis opibus pri raznih glag. Plin.) ali omni ope niti, ne … S. ali pro se quisque viri summa nituntur opum vi V. ali omnibus viribus atque opibus resistere Ci. na vso moč, na vse pretege, grates persolvere dignas non opis est nostrae V. ni v moji moči, ni mi moči, ne morem, arbor habebit opes O.

3. sg. pomoč, okrepitev, podkrepitev, podpora: Pl., L., Plin. iun., Stat., Suet., Fl. idr., opis indigere N., Ci., opis haud indiga nostrae V., sine ope divinā C., opem dare O. ali ferre (alicui) Ci., N., O. (prim. opitulor) ali affere O. (komu) pomoči (pomagati), opem ab aliquo petere Ci.; redko pl.: alienarum opem indigens N., sine hominum opibus et studiis Ci. —

II. pl.

1. denarna pomoč, denar, denarstvo, denarništvo, denarni sistem, finance, zaklad(i), premoženje, imetje, bogastvo: Enn. ap. Ci., V., H. idr., regiae Ci., homo parvis opibus et facultatibus praeditus Ci., Sicilia floret opibus et copiis Ci., spes opesque ali spes atque opes vitae meae Pl. moj up in moja sreča, ruris opes O., urbium opes exhaurire L. bogata mesta (o)pleniti, (o)ropati, attritis opibus T. ob oslabelem denarnem sistemu = ob finančnem neredu, opes (sijaj, razkošje) amovento Ci., adstante ope barbaricā Poeta ap. Ci. trojansko bogastvo.

2. (velik) vpliv, veljava, veljavnost, moč, mogočnost: Lacedaemoniorum opes concussit N., omnes Catilinae opes concidēre Ci., opes Gallorum frangere L., opes affectare L., opes violentas et minime ferendam potentiam concupiscere Ci.

3. vojna (vojaška) moč, bojne čete, vojska, armada: regiis opibus praefuturum N., Pontus regiis opibus vallatus N., exigua manus tantas opes prostravit N. —

III. pooseb. (nom. propr.) Ops, Opis, f Óps, boginja zemlje in rodovitnosti, obilnosti in bogastva: Varr., Ci., O., Macr.; ad Opis (sc. aedem na Kapitoliju) Ci. — Soobl. Opis -is, f: Hyg. — Od tod Opālia -ium, n opálije, praznik boginje Ops, ki so ga praznovali 9. decembra: Varr., Macr.

osŕčje cardiac region

osŕčje zemlje the bowels of the earth

palmo moški spol ped, pedenj (= 21 cm)

palmo de tierra košček zemlje
con un palmo de lengua z velikim hrepenenjem ali trudom
con un palmo de orejas z dolgimi ušesi
palmo a palmo ped za pedjo
quedar con un palmo de narices oditi z dolgim nosom
crecer a palmos vidno rasti
medir a palmos na oko meriti