Franja

želézen iron(-); of iron, made of iron; irony; figurativno unbending, strong

želézna cesta (železnica) (francosko) chemin de fer, railway, ZDA railroad
želézna doba Iron Age
želézni (rezervni) fond permanent (ali reserve) fund
želézen drog, palica iron bar
želézni odpadki scrap iron
želézni opilki iron filings pl
želézno orodje iron fittings pl
želézna pločevina sheet iron, iron plate
želézna pljuča medicina iron lung
želézna roba ironware, hardware, ironmongery
želézna ruda iron ore
želézna rezerva (1800 kalorij) vojska iron ration, ZDA D ration
želézna vrata iron gate
želézna vrata ZDA geografija the Iron Gate
želézna zavesa gledališče safety (ali fireproof) curtain, politika iron curtain
želézno zdravje robust health
želézna volja iron will
želézna šibika iron bar, iron rod
želézna žila (rude) vein (ali seam, lode) of iron ore
vladati z želézno roko (figurativno) to rule with a rod of iron (ali with an iron hand)
on je želéznega zdravja he has an iron constitution

želézniški (of) railway, ZDA (of) railroad

želézniški progovni čuvaj linesman, ZDA lineman, trackwalker
želézniška delnica railway share, ZDA railroad stock
želézniška direkcija railway board
želézniška družba railway company, ZDA railroad corporation
želézniška instalacija railway installation
želézniški delavec railwayman, pl -men, railway worker, railway employee, ZDA rail worker
želézniška končna postaja terminus, pl -uses, -ni, ZDA railroad terminal
želézniško križišče railway crossing
želézniška mreža railway network
želézniški nadvoz railway bridge (ali overpass)
želézniški kupé, oddelek railway compartment
želézniški nasip embankment
želézniška nesreča railway (ali train) accident
želézniško obratovanje, želézniška služba railway service
želézniški oklopni vlak armoured (ZDA armored) train
želézniška postaja railway station, (pogojna) VB halt, ZDA flag station
želézniški park, obratni material (railway) rolling stock
želézniška popravljalnica railway repair shop, ZDA railroad shop
želézniški prag sleeper, ZDA tie
želézniška proga VB permanent way, railway line, ZDA railroad line, road
želézniški promet railway traffic
želézniški podhod railway underpass, subway, tunnel
želézniški prehod, prelaz level crossing
želézniški prometni urad railway transportation office (krajšava: RTO)
želézniški sprevodnik guard, ZDA conductor
želézniški prevoz railway conveyance, vojska movement by rail
želézniški signal railway signal
želézniška tarifa railway tariff, table of fares, ZDA railroad-rate schedule
želézniški trajekt train ferry
želézniški tir track
želézniška tračnica rail
želézniška uprava railway management, railway board
želézniški uradnik railway clerk (ali employee), ZDA railroad employee (ali executive)
želézniški voz, vagon railway carriage, ZDA railroad car (ali coach), (osebni) passenger coach, (spalni) sleeping car, sleeper, Pullman car, (tovorni) wagon, truck, ZDA freight car, (plitvi) flat wagon, ZDA flatcar, (pokriti) goods van, ZDA boxcar
želézniški vozni red railway timetable, railway guide, ZDA railroad schedule
želézniška vozovnica railway ticket
želézniško vozlišče railway junction
želézniška zveza railway communication, connection; communication by rail
želézniška zapornica level-crossing barrier (ali gate)
želézniški prtljažni voz luggage van, ZDA baggage car

αἰχμή, ἡ [Et. iz αἰκσμᾱ́, lat. ico, icere, zadeti, raniti] 1. ost, ostrina, konica (kopja ali sulice); sulica, kopje. 2. boj, vojska.

ἀφ-ικνέομαι, ion. ἀπ-ικνέομαι d. m. [fut. ἀφίξομαι, aor. ἀφικόμην, pf. ἀφῖγμαι; ion. pf. 3 pl. ἀπίκαται, plpf. ἀπίκατο] 1. dospem, pridem kam τί, τινά, πρός, εἰς, παρά τινα, εἰς λόγους τινί snidem se s kom, spustim se v pogovor; οἴκαδε povrnem se domov. 2. pridem v kakšno stanje; napade, zadene me kaj ἄλγος ἀφίκετό με, ἐς τοσοῦτο τύχης pridem do tolike sreče, διὰ μάχης τινί spustim se s kom v bitko; διὰ λόγων spustim se s kom v pogovor, εἰς ἔχθρας, δι' ἔχθρας sprem se s kom, nakopljem si sovraštvo, zasovražim se, εἰς διάπειράν τινος spoznam, seznanim se s kom, ἐς πᾶν κακοῦ zaidem, zabredem v največjo nevarnost, pridem v največje zlo, εἰς πᾶν, ἐπὶ πάντα vse poskusim; εἰς πᾶσαν βάσανον prestanem vse skušnje (= najhujše muke), εἰς ὀλίγον ἀφίκετο πᾶν τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, da ni bila, skoro bi bila vsa vojska poražena, εἰς τὸ ἴσον τινί enak sem komu, τινί v čem.

βαρβαρικός 3 (βάρβαρος) 1. negrški, inostranski, barbarski; ἐς τὸ βαρβαρικώτερον bolj po barbarski (perzijanski) šegi; τὸ βαρβαρικόν barbarska vojska. – adv. -κῶς v negrškem, barbarskem (perz.) jeziku. 2. barbarski, neolikan, sirov, krut.

δαίω [Et. iz δαίϝω, δάϝ-jω prižgati. – Obl. cj. aor. δάηται, pt. aor. pass. δαισθείς, pf. δέδηα, plpf. ep. δεδήειν]. ep. poet. 1. act. za-, prižigam, palim; χώραν z ognjem pustošim, požigam. 2. med. = pass. (s pf. act.) gorim, plamtim, plapolam, οἰμωγή krik je nastal, se je razlegal, πόλεμος vojska se je vnela, ὄσσα δεδήει počil (raznesel se) je glas.

δί-παλτος 2 (πάλλω) poet. od dveh (Oresta in Pilada) vihten ξίφη, dvojen, dvojnat; στρατός od dveh poveljnikov izpodbujena vojska.

δόρυ, ατος, τό [Et. idevr. derewo, drevo, slov. drva, drevo, gršk. δρῦς drevo, hrast. – Obl. ep. ion. δούρατος itd. in δουρός, δουρί, δοῦρα, δούρων, δούρεσσι, poet. δορός, δορί in δόρει, pl. δόρη]. 1. les, deblo, bruno, greda, ogredje, mostnica, brod, ladja, δόρατα lesovje. 2. kar se nareja iz lesa: trojanski konj κοῖλον δόρυ, drog, kopjišče, kopje, sulica, εἰς δόρυ ἀφῖγμαι približal sem se do lučanja kopij, ἐπὶ (εἰς) δόρυ ἀναστρέφω desno krenem. 3. vojska, boj, bitka, δορὶ εἷλον zasužnjil sem, δουρί s silo. 4. a) kopjanik, borilec, vojska; b) plen.

δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.

Ἑλλάς, άδος, ἡ Helada, Grecija; preb. Ἕλλην, ηνος Helen, Grk, pogan; fem. Ἑλληνίς, ίδος, dor. Ἑλληνικός helenski, grški; τὸ Ἑλληνικόν grška vojska; adv. Ἑλληνικῶς v grškem jeziku, grški.

Ἑλληνικός 3 grški, helenski, τὸ Ἑλληνικόν Grki, grška vojska (opp. τὸ βαρβαρικόν).

ἐμ-φῡ́λιος 2 (φῦλον) ep. ion. poet. ἔμφῡλος 2 domač, soroden, γῆ domovina, αἷμα umor sorodnikov, ὁ ἐμφύλιος sorodnik, πόλεμοι, στάσις državljanska vojska.

ἐξέτασις, εως, ἡ ἐξετασμός, ὁ izpraševanje, preiskovanje, preiskava; pregled, ogled (čet), ἐξέτασιν ποιῶ, ποιοῦμαι pregledujem, τινός; λαμβάνω ἐξέτασιν vršim preiskavo, preiskujem, ἐζέτασις γίγνεται pregled se vrši, vojska se pregleduje, ogleduje.

ἐπ-άριτοι, οἱ izbrana stalna zvezna vojska Arkadijcev, ustanovljena po bitki pri Levktrah.

ἐπικουρικός 3 pomožen, τὸ ἐπικουρικόν pomožna vojska.

ἐπί-λεκτος 2 (ἐπι-λέγω) od-, izbran, ugleden, imeniten, spoštovan; οἱ ἐπίλεκτοι izbrana vojska, cvet vojakov.

ἐπιστρατεία, ion. -τηίη, ἡ ἐπιστράτευσις, εως, ἡ ion. napad, vojna, vojska, vojni pohod, τινός proti komu.

ἵεμαι med. ep. [Et. iz ϝῑ́ομαι, ϝῑ́-jομαι; lat. via, slov. voj, voj-ska, voj-na] (od)-hitim, grem, želim, stremim, silim, zahtevam.

ἰσχύς, ύος, ἡ [Et. iz ϝι-σχῡ́ς, zg'h-, kor. seg'h, gl. ἔχω] 1. (telesna) krepost, trdnost, moč θεῶν; sila, bojna moč, glavna moč, vojska; κατ' ἰσχύν z bojno močjo, siloma. 2. trpežnost, utrjenost (kraja), hrabrost, junaštvo; μάχης bojna moč, sposobnost za boj; γῆς rodovitnost (ῡ v dvozložnih, ῠ v trizložnih oblikah).

κακότης, ητος, ἡ (κακός) 1. malopridnost, hudobija, zlobnost; nesposobnost, lahkomiselnost, strahopetnost. 2. zlo, nesreča, stiska, beda, nadloga, vojska.