Franja

pupil(l)ize [pjú:pilaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
vzeti učence; poučevati, voditi učence

radiocomandare v. tr. (pres. radiocomando) radijsko voditi, upravljati

radioguidare v. tr. (pres. radioguido) aero, navt. voditi radijsko, daljinsko

railler [raje] verbe transitif smešiti, zasmehovati, norčevati se (quelqu'un iz koga); za nos voditi, za norca imeti; verbe intransitif šaliti se

se railler norčevati se, rogati se, posmehovati se (de quelqu'un iz koga)
je ne raille pas mislim resno
railler un homme politique par des chansons norčevati se iz politika s pesmimi, v pesmih
railler grossièrement surovo se rogati

razvòditi ràzvodīm
I.
1. razpeljevati, voditi na razne strani: razvoditi konje, svatove
2. razpeljevati: razvoditi grane
3. ločevati: sud razvodi ovaj nejednaki par
4. razperjati: razvoditi zupce na pili
II. razvoditi se
1. razpeljevati se: para se razvodi po cijevima
2. ločevati se: ona se razvodi

rebarbarize [ri:bá:bəraiz] prehodni glagol
peljati, voditi zopet v barbarstvo

reconduct [ri:kəndʌ́kt] prehodni glagol
privesti ali pripeljati nazaj, spremiti nazaj; zopet voditi

re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)

1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.

2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.

3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3

1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.

2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.

Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter.

re-ductō -āre (frequ. k redūcere) nazaj voditi, nazaj peljati: exercitum Aur.

retrace [ritréis] prehodni glagol
voditi nazaj (to k)
slediti nazaj, iti po istih sledeh nazaj; ponavljati, ponovno preiti (kaj) v mislih

to retrace events in one's memories v duhu obujati pretekle dogodke, spomine
to retrace s.th. in one's memory rekonstruirati kaj v svojem spominu
to retrace one's steps (way) vračati se po isti poti; figurativno preklicati svoje ukrepe

re-trahō -ere -trāxī -tractum (re in trahere)

I.

1. nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj privesti, nazaj (po)klicati: Pl., Acc. fr., Auct. b. Hisp., O., L., T. idr., Licinium cum iam manum porrexisset … retraxisse Ci., retrahit pedem unda V. pljuska (plivka) nazaj, quo fata trahunt retrahuntque, sequamur V., ea spes Verrem a porta ad iudicium retraxit Ci.; occ. (begunca) uloviti, (nazaj) prignati, nazaj privesti, nazaj pripeljati: Ter., Varr., Ci. idr., Dumnorigem retrahi imperat C., eum retractum ex itinere (fuga) S., necari comprehensos omnes retraherunt L.

2. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati), odvrniti (odvračati), ne dovoliti (dovoljevati), ne pustiti (puščati), ne pripustiti (pripuščati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj: consules a foedere Ci., Thebas ab interitu N. rešiti, atrociter minitantem ab se retractum esse Ci., duo consules a re publica retrahere Ci. od državnega prida, occulere aut retrahere aliquid L. pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ne da(ja)ti popolnoma, vires ingenii, verba Sen. ph. potajiti, prikri(va)ti, skri(va)ti; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se čemu, ne vda(ja)ti se v kaj, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se: Cat., Cels. idr., cum se retraxit, ne pyxidem traderet Ci., se retrahebat ab ictu O. izognil se je, ne te retrahas et absis H.
b) iz števila (iz)brisati, (pre)črtati: Suet. —

II. zopet (znova, ponovno, še enkrat, spet) potegniti (potegovati, potezati, vleči): ad eosdem cruciatus postero die retrahebatur T., Treveros in arma T.

2. metaf.
a) potiorem civitatis partem ad societatem Romanam retrahere T.
b) zopet na dan (svetlo) voditi, (pri)vleči: oblitterata monumenta retrahere T., oblitterata aerarii nomina T. —

III. vleči kam; pren. =
a) usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati) kaj na kaj: imaginem quietis ad spem haud dubiae retrahere T.
b) spraviti (spravljati) v kako stanje: in odium iudicis retrahere Ci. omrziti sodniku, poskrbeti, da pade (kdo) pri sodniku v nemilost, in condicionem proborum ministrorum Traianus ap. Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. retractus 3 „nazaj potegnjen“, oddaljen, daleč, skrit, skriven, odročen: sinus maris L., retractior a mari murus L., retracti introrsus oculi Sen. ph. vdrte.

retrō-dūcō -ere -dūxī -ductum (retrō in dūcere) nazaj (pri)peljati, nazaj voditi, privesti (privajati): ita necesse erat rursus retroducere Vitr.

rídati -am voditi kola u okukama

rig² [rig]

1. samostalnik
prevara, ukana, zvijača, trik, spletka; burka; objestno dejanje

to run a rig prevarati, šale zbijati z, zagosti jo (komu)

2. prehodni glagol
s prevaro doseči, nepošteno posegati na, z nepoštenimi sredstvi vplivati na; upravljati ali voditi na varljiv, nepošten, goljufiv, sleparski način

to rig an election nepošteno izvesti volitev
to rig up (down) the prices zvišati, naviti (znižati) cene
to rig the market trgovina izzvati umeten dvig ali padec cen na tržišču, špekulacijsko vplivati na tržne cene ali tečaje; nepošteno voditi ali upravljati

score² [skɔ:]

1. prehodni glagol
vrezati, zarezati, zabeležiti z zarezanimi črtami; zapisati; zabeležiti na rovašu
šport doseči, (za)beležiti točke; imeti korist
film dodati filmu glasbo

2. neprehodni glagol
beležiti komu v korist; doseči (točke, rezultat, uspeh), doživeti srečo ali uspeh; beležiti dolgove, voditi rovaš
arhaično, ameriško delati dolgove

that scores for us to šteje (velja) za nas
he has not scored ten yet ni še dosegel 10 točk
he has scored a success dosegel (doživel) je uspeh
they scored heavily in the elections dobili so veliko večino na volitvah
we shall score by it s tem bomo imeli uspeh

scrutinize [skrú:tinaiz] prehodni glagol
skrbno, temeljito preiskovati, pregledo(v)ati
neprehodni glagol
voditi preiskavo

sequacious [sikwéišəs] pridevnik (sequaciously prislov)
vodljiv, ki se da voditi, ubogljiv, poslušen; (redko) slepo vdan, servilen

sequacious deference slepa vdanost
sequacious zeal vnema, prizadevnost v službi

show up prehodni glagol & neprehodni glagol
gor peljati ali voditi (koga); odkriti, razkriti, razkrinkati; pokazati se, pojaviti se, priti; izkazati se; odražati se (against the sky proti nebu)

to show up a fraud odkriti sleparijo, goljufijo
to show a guest up peljati gosta gor (v 1. nadstropje) v sobo
he didn't show up until ten prikazal se je (prišel, pojavil se je) šele ob desetih
the picture does not show up well in this light slika ni dobro poudarjena v tej svetlobi

skip³ [skip]

1. samostalnik
šport vodja (kapetan) moštva

2. samostalnik
voditi moštvo, igro

skrbéti -im, skrbi -ite, skrbel -ela
1. brinuti se, voditi brigu o kom, o čem, za koga, za kaj: skrbeti za otroka, za red v hiši
2. starati se: skrbeti za bolnika
starati se o bolesniku
3. zadavati brigu, zabrinjavati: nekaj me skrbi; otroci me skrbijo