Franja

flāmen² -inis, m (morda iz *flād(s)men, sor. z got. blōtan častiti) posebni svečenik, tj. svečenik posameznega božanstva. Te svečenike je baje uvedel Numa; bilo jih je 15; 3 maiores (patriciji): fl. Diālis Ci., L., O., Suet. za Jupitra, Quirīnālis Ci., L. za Romula, Mārtiālis Val. Max. ali Mārtis L. za Marsa, in 12 minores (plebejci) za nižja božanstva, npr. fl. Carmentae, Flōrae, Pomōnae, Vulcāni idr. Za časa cesarjev so bili tudi flamines za bogove proglašenih cesarjev, npr. fl. Augusti T. fl. Tiberii Suet. Najimenitnejši je bil fl. Dialis, ki je imel več prednosti (liktorja, kurulski stol, s škrlatnim trakom obrobljeno togo (toga praetexta)), a je bil tudi v marsičem vezan. Tako ni smel čez noč ostati izven mesta, ne zajahati konja ne videti oborožene vojske ne človeka pri delu na praznik, tudi ni smel prisegati, ne nositi prstana z vloženimi dragulji. Njegov zakon je moral biti sklenjen po tako zvani konfareaciji (confarreatio) in je bil nerazdružljiv; ob smrti svoje žene se je moral svoji službi odpovedati: Varr., O., Gell. idr. flaminem prodere Ci., capere, inaugurare L., colere Plin. iun. — Flāmen -inis, m Flámen kot priimek Klavdijevega plemena: L.

fris samostalnik
1. neformalno (obraz) ▸ ábrázat, pofa, fizimiskaAmpak nisem ga dobro videl v fris, ker je bila za njim cestna svetilka. ▸ Nem láttam jól az ábrázatát, mert egy utcai lámpa világított mögötte.

2. neformalno (izraz na obrazu) ▸ ábrázat, pofa
Mami me je strogo pogledala, da ne bi slučajno naredila kakega čudnega frisa ali kaj zinila. ▸ Anya szigorúan nézett rám, nehogy véletlenül furcsa pofát vágjak vagy bármit szóljak.

3. neformalno, lahko izraža negativen odnos (o osebi) ▸ tag, ürge, fazon
Volitve so mimo in frisov z jumbo plakatov na koncertu ni bilo videti. ▸ A választásoknak vége, és az óriásplakátokon szereplő fazonokat sehol sem láttam a koncerten.
Nisem kak poseben psiholog, ampak če je ta fris videl fakulteto od znotraj, jo je le v primeru, da je tam hišnik. ▸ Nem vagyok egy pszichológus, de ez az ürge csak akkor látott egyetemet belülről, ha ő volt a gondnok.
Na bruhanje mi gredo eni in isti frisi, ki oblikujejo politični prostor naroda, ki še vedno sledi, ne vodi. ▸ Hányingerem van attól, hogy ugyanazok a fazonok alakítják a nemzet politikai terét, azok, akik még mindig csak követni tudnak, élenjárni nem.

frusto¹ agg. zlizan, obrabljen, oguljen (tudi pren.):
portava un mantello tutto frusto nosil je čisto oguljen plašč
aveva un aspetto tutto frusto videti je bil ves zdelan
frasi fruste oguljene fraze

fūnus -eris, n

1. pogreb, pokop, pohranitev trupla, mrtvaški sprevod, pogrebna svečanost (medtem ko so exsequia = sprevod sorodnikov, prijateljev in znancev, pompa pa = neživo spremstvo = podobe prednikov idr. sijaj): in funere C. Marii Ci. pri pogrebu, funus, quo amici conveniunt ad exsequias cohonestandas Ci., exsequias funeris prosequi Ci. udeležiti se pogreba ali pogrebnega sprevoda (iti za pogrebom), in funus venire Ci. ep. priti k pogrebu, prodire in funus Ter., Ci. = funus celebrare L. = funera comitāre (= comitari) O. iti za pogrebom, funere efferri Ci., Suet. svečano pokopan biti, amplo funere efferri N. lep (sijajen) pogreb imeti, sine ulla funeris pompa efferri N. brez pogrebne svečanosti, (gl. tudi effero, ferre), ut sine funere ambureretur Ci., funus indicere Ci. napovedati, f. ornare Ci., Suet., f. alicui facere Ci. ali instaurare V. prirediti, f. ducitur Ci., Suet. = f. procedit Ter. mrtvaški sprevod se začne premikati, toda: ducere funus H. (o podobah prednikov) iti (biti) na čelu mrtvaškega sprevoda, funus alicui ducere Ci. pogreb oskrbeti komu, iustis funeribus confectis C. dostojen pogreb, funus alicuius videre N. videti pogreb = doživeti smrt koga, corpora nullis de more feruntur funeribus O. brez navadnih pogrebnih običajev, portae non capiebant funera O. pogrebnih sprevodov, habebat funus et exsequias, quales meruit Val. Max., statim a funere Suet.; pesn. pl. o enem pogrebu: ille commenta funera narrat O., dicique beatus ante obitum nemo supremaque funera debet O. pred zadnjo (tj. pogrebno) častjo, taedae ad funera versae Sil.

2. meton.
a) (le pesn.) α) mrlič, truplo: omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., et funus lacerum tellus habet V., mixta senum ac iuvenum densentur funera H., haccine parva meum funus harena teget? Pr.; pl. o enem truplu: haec mea funera Val. Fl. β) v pl. duše (sence) rajnih, mani: cum semel infernas intrarunt funera leges Pr.
b) smrt: corpus incestat funere classem V., funere felici spolior V., post multa tuorum funera V., vicinum, maturum f. H., sub ipsum f. H. prav pred smrtjo, finem morbi vident in funere O.; occ. α) umiranje, izumiranje, pomor: qui (deus) praesens funera gentis finiat Ausoniae O., funeribus fessi O. β) nasilna smrt, uboj, umor: in omni crudelitate sic exsultat, ut vix hominum acerbis funeribus satietur Ci., palam virorum funera locare Ci., qui … patrios foedasti funere voltūs V., exstinctum Nymphae crudeli funere Daphnim flebant V., quis illius noctis funera explicet? V., vel quae, Tiberine, videbis funera? V., videt indigna suorum funera V., quae funera Turnus ediderit V., quanta moves funera Dardanae genti H. prelivanje krvi.

3. metaf. pogin, poguba, nezgoda, nesreča, konec: f. rei publ. Ci., Marii virtus magnis populi funeribus subvenit Ci., funera pati V., sub lacrimosa Troiae funera H., dum … regina … funus imperio parabat H., dira pudoris funera Lucan.; meton. (o osebah) pogubitelj, ugonobitelj: duo rei publ. … paene funera Ci. (o Gabiniju in Pizonu).

fuscēllo m trska, suha vejica:
essere magro come un fuscello biti suh kot trska
d'ogni fuscello fare una trave delati iz muhe slona
PREGOVORI: notare il fuscello nell'occhio altrui e non vedere la trave nel proprio preg. videti iver v očesu svojega bližnjega, bruna v svojem pa ne

gern

1. rad, sehr gern, zu gern zelo rad; für sein Leben gern nadvse rad; nicht gern nerad; gern haben imeti rad; es gern haben rad..., rad videti, da...

2. gern gesehen drag, ljub

3. lahko (du kannst das gern haben lahko obdržiš), zlahka (sich gern versprechen) zlahka se zmotiti gern geschehen! malenkost!; gern oder ungern/nicht hočeš nočeš; die können mich gern haben! z njimi nočem imeti nič!, naj me nekam pišejo!

gill¹ [gil] samostalnik
zoologija škrga; mesnati izrastki na glavi nekaterih ptičev
botanika listič (gobe)
pogovorno gube pod brado

to look green about the gills imeti nezdrav videz, biti videti potrt
rosy about the gills zdravega videza
stewed about the gills pijan ko žolna

glace [glas] féminin led; glazura; sladkorni obliv; ogledalo; (debela) šipa; okno (pri kočiji); pega (v dragem kamnu); figuré hladnost (čustev), ledenost; sladoled, ledena krema

de glace (figuré) leden, mrzel, hladen
glaces (accumulées) led v skladih, nagrmaden led
glace artificielle umeten led
glace biseautée, taillée brušeno ogledalo
glace au chocolat, au citron, à la fraise, à la framboise, à la vanille čokoladni, citronov, jagodni, malinov, vanilijev sladoled
glaces dérivantes, flottantes plavajoče ledene plošče
glaces descendantes pogrezljivo (stransko) okno (pri limuzini)
glace incassable nerazdrobljivo zrcalo
glace à main ročno zrcalo
glace panachée mešan sladoled
glace pare-bise vetrobransko steklo
glace de poche žepno ogledalo
glaces polaires polarni led
glace quadrillée (technique) raster
glace d'une vitrine debela šipa izložbenega okna
banc masculin de glace debela plast, plošča ledu v morju
champ masculin de glace ledeno polje
couche féminin de glace plast ledu
fabrication féminin de glaces izdelovanje ogledal
fleurs féminin pluriel de glace ledene rože (na oknu)
machine féminin à glace stroj za izdelovanje ledu
mer féminin de glace ledeno morje
montagne féminin de glace ledena gora
polisseur masculin de glace brusilec ogledal
pris dans les glaces zamrznjen (v ledu)
être de glace, avoir un cœur de glace (figuré) biti brezčuten
fendre, rompre la glace (figuré) prebiti led
se regarder, se voir dans la glace pogledati se, videti se v zrcalu

gòl (gôla -o)

A) adj.

1. (ki je brez dlake, las, perja) nudo, spoglio; brullo:
golo drevje alberi nudi, spogli
gola zemlja terreno brullo

2. (ki je brez obleke) nudo:
gol do pasu a torso nudo

3. (ki je brez opreme) nudo, spoglio:
gole stene pareti nude
gola soba stanza spoglia

4. pren. (ki je brez česa drugega) nudo, semplice:
naštevati gola dejstva riferire i fatti nudi e crudi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obrati koga do golih kosti tagliare a qcn. i panni addosso
braniti se z golimi rokami difendersi con le mani nude
videti z golim očesom vedere a occhio nudo
biti gol ko ptič essere nudo come un verme, come mamma l'ha fatto
rešiti si golo življenje salvare soltanto la pelle
elektr. gola elektroda elettrodo nudo
gola zavist pura invidia
bot. goli cvet fiore nudo
zool. goli polž lumacone ignudo
elektr. goli vodnik conduttore nudo

B) gôli (-a -o) m, f, n
našeškati (otroka) po goli sculacciare il bambino
ostriči do golega rapare, tagliare i capelli a zero
sleči do golega denudare
sečnja (gozda)
do golega, na golo abbattuta, tagliata a nudo

gourde [gurd] féminin čutara, buča; populaire bedak; bedast, butast, prismojen

elle a l'air gourde videti je bedasta, ima bedast izraz
cet homme est une vraie gourde ta človek je pravi bedak
quelle gourde que cette fille! kako bedasto dekle!

goutte [gut] féminin kaplja; sraga; (majhen) požirek; populaire požirek; šilce žganja; médecine protin, udnica, skrnina

goutte à goutte po kapljicah, polagoma
goutte sciatique išijas
une goutte de nekoliko, malce
goutte d'eau, de pluie, de sueur, de sang kaplja vode, dežja, znoja, krvi
une goutte d'eau dans la mer (figuré) kaplja vode v morju, nepomembna količina, ki ne more vplivati na rezultat
c'est la goutte d'eau qui fait déborder le vase (figuré) (le ena) kaplja vode (ki je preveč) povzroči poplavo
à grosses gouttes v debelih kapljah
jusqû'à la dernière goutte de sang (figuré) do zadnje kaplje krvi
il a la goutte au nez kaplja mu od nosa
boire la goutte (familier) izpiti šilce žganja
boire une goutte (populaire) piti vodo, figuré (morati) plačati
n'entendre goutte niti besede ne razumeti
n'y entendre, n'y voir goutte (figuré) nič ne razumeti, pojmiti
prendre ses gouttes (médecine) vzeti kapljice (zdravila)
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
suer à grosses gouttes kópati se v znoju
tomber à, en, par gouttes kapljati
il tombe des goutte-s kaplja
ne voir goutte prav nič ne videti
on n'y voit goutte ici prav nič se ne vidi tu
ne pas avoir une goutte de sang dans les veines biti brez energije, biti mevža(st)

gòzd (gôzda) m

1. bosco, foresta, selva:
bukov, hrastov, smrekov gozd bosco di faggi, faggeto; bosco di querce, querceto; bosco di abeti, abetaia
iglast, listnat gozd bosco di aghifoglie, di latifoglie
tropski gozd foresta tropicale
mešani gozd bosco misto
sečni gozd bosco ceduo
varovalni gozd riserva forestale
visoki gozd bosco d'alto fusto
krčiti gozd disboscare

2. pren. (velika množina) selva, bosco (di capelli)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti v gozdu (pri partizanih) darsi alla macchia
pren. zaradi dreves ne videti gozda vedere gli alberi e non vedere la foresta

grasp¹ [gra:sp]

1. prehodni glagol (at)
prijeti, pograbiti
figurativno razumeti, doumeti

2. neprehodni glagol
segati
figurativno prizadevati si za kaj

to grasp the nettle ugrizniti v kislo jabolko, pogumno se lotiti
to grasp at a straw prijeti se vsake bilke
to grasp the shadow and let go the substance loviti senco in ne videti dejanskega stanja
grasp all, lose all kdor hoče dobiti vse, zgubi vse

gravō -āre -āvī -ātum (gravis)

I. intr. težiti: daemones a caelo deorsum gravant MIN. težijo ... navzdol = otežujejo pogled na nebo. –

II. trans.

1. težiti, obtežiti (obteževati), obložiti (oblagati), obremeniti (obremenjevati): furtivum gravabat membra onus (= telesni sad) O., ne ... unda gravet pennas O. da ne obteži, poma gravantia ramos O., praefectum castrorum sarcinis gravant T., Actora magno ense gravat Caponeus STAT., v pass.: crescunt ipsae (arbores) fetuque gravantur LUCR., nodis gravatum robur V. grčava (grčasta) gorjača, težka gorjača, caput gravatum O. povešena; pren.: non est ingenii cymba gravanda tui PR.

2. metaf.
a) otežiti, poslabšati, povečati: mala alicuius O., tu fortunam parce gravare meam O., gr. invidiam matris T., iniusto fenore gravatum aes alienum T. dolg, ki je ... postal še bolj težeč, ne obsidio ipsā multitudine gravaretur officium, quod me gravat H., IUST.
b) koga nadlegovati, stiskati, tlačiti, treti, zatirati: nec me labor iste gravabit V. da ne postane hujša, gr. caput PLIN. in (o podnebju) L., gravat invitum nova vis O., gravari iniuriis militum L. Pogosto pt. pf. gravātus aliquā re: gravatus vulneribus L. ves ranast, ves v ranah, telis gravatus CU. obsut s ..., oculi morte gravati O. na katere je legla smrt, choreis somnoque gravati V. trudni od rajanja in zaspani, gravati omnes vino somnoque L. pijani in zaspani, gravatus cibo vinoque L. poln jedi in vina, poln jedače in pijače, gravata ebrietate mens CU. omegljena zavest, gravati longinquā militiā IUST. utrujeni. – Kot dep. med. gravor -ārī -ātus sum

1. intr. obteženega, nadlegovanega se čutiti, ne(je)voljen biti, krčiti (= braniti) se, obotavljati se, okolišiti, izmikati se: cupiam, ne gravetur PL., ne gravare TER., primo gravari coepit, quod ... CI., non gravarer, si ... CI., ille non gravatus „Primum“, inquit ... VARR. brez okolišenja; z abl..: militiā gravari L. nerad biti vojak (komu se ne ljubi služiti vojaščine, mu ne diši vojaščina); z de: de nuptiis non gravari DON.; z inf. krčiti se = braniti se: ne graveris exaedificare id opus CI., gravati sunt prodire in campum Martium CI., ut in colloquium venire gravaretur C., legatus ire Fabio Gurgiti filio gravatus non est VAL. MAX.

2. pesn. in poklas. tudi trans. v pomenu nerad kaj prevzeti, – prenesti, – storiti, koga (česa) ne marati, komu kaj preseda ali mrzi, komu je kaj zoprno: Pegasus terrenum equitem gravatus H. nerad nosi, illum acerbum et sanguinarium necesse est graventur stipatores sui SEN. PH., gr. aspectum civium T. nerad se da državljanom videti, spem ac metum iuxta gr. T., gr. dominum PLIN. IUN., matrem, ampla praetoria SUET.; z dvojnim acc.: gr. aliquem fratrem (kot brata) SEN. RH. – Od tod

1. adv. pt. pr. gravanter nerad, z ne(je)voljo: CASS., reguli Gallorum ... haud gr. ad Poenum venerunt L.

2. adv. pt. pf. gravātē težko, nerad: gr. alicui dare veniam PL., gr. ille primo CI. on je sprva okolišil (= se je izmikal), manus ... ad saviandum gravatius porrigere FRONT.; pogosto litota: haud ali non gravate CI. ne nerad, prav rad.

grotésken (-kna -o) adj.

1. grottesco, bizzarro, strano:
položaj je videti grotesken una situazione che ha del grottesco

2. tisk.
groteskne črke caratteri grotteschi, grottesco

grottesco

A) agg. (m pl. -chi) grotesken, čuden, nenavaden

B) m

1. groteskno:
situazione che ha del grottesco položaj je videti grotesken

2. gled. groteska

3. tisk grotesk

guadagnare

A) v. tr. (pres. guadagno)

1. zaslužiti:
guadagnare una percentuale su ogni vendita zaslužiti odstotek od prodaje
guadagnarsi il pane col sudore della fronte služiti kruh v potu svojega obraza
guadagnarsi la vita s trudom se preživljati
va a guadagnarti il pane! delat pojdi!
c'è tutto da guadagnare e nulla da perdere od tega bodo same koristi, nobene izgube
guadagnarsi un bel raffreddore iron. nakopati si pošten prehlad

2. pridobiti, doseči (tudi pren.):
guadagnare il favore del popolo pridobiti naklonjenost ljudstva
guadagnare terreno hitreje napredovati (tudi pren.) uveljaviti se, razširiti se
guadagnare tempo pridobiti čas, doseči odlog

3. pren. priti do, doseči:
guadagnare il mare aperto priti na odprto morje
guadagnare la soglia di casa priti do hišnega praga

B) v. intr. popraviti videz, polepšati se:
senza il cappello ci guadagna brez klobuka je videti lepši, lepša

half² [ha:f, hæf] pridevnik
polovičen; površen, nepopoln

at half the price za pol cene, po polovični ceni
to gain half the battle polovico že dobiti, opraviti že pol dela
to have half a mind to na pol se odločiti za kaj
half a loaf is better than no bread boljši vrabec v roki, kot golob na strehi
to see with half an eye takoj sprevideti, videti brez najmanjšega truda
a half share pol deleža
half shot opit
navtika half three tri in pol sežnja

herauskommen^*

1. priti ven, stopiti iz; (heraustreten) izstopiti, izstopati

2. als Ergebnis: biti rezultat, dobiti (was kam heraus? kaj si dobil?), ironisch izcimiti se; (an den Tag kommen) priti na dan

3. aus der Arbeit, Not, dem Trott nicht mehr herauskommen biti ujet v, ne videti se ven iz

4. Bücher: iziti, izhajati

5. eine Nummer: biti izžreban mit der Sprache herauskommen priti z besedo na dan

herausnehmen^* vzeti iz/narazen; izvzeti; sich herausnehmen biti videti; Rechte: lastiti si, Freiheiten: dovoliti si; sich viel herausnehmen preveč si dovoliti