-
aérification [-fikasjɔ̃] féminin pretvoritev v zrak
-
aérifier [-fje] verbe transitif pretvoriti v zrak
-
aerify [ɛ́ərifai] prehodni glagol
v zrak, v nič spremeniti
-
āërius (āëreus) 3 (gr. ἀέριος)
1. zračen: Iris V., aurae H. ali venti Cat. nebesni vetriči, nubes ali sedes V. nebesni oblaki, aëriae domus H. nebesni prostori, zračno domovje, vzdušje, aërius cursus O. po zraku, aërias vias carpere O. po zraku leteti, aëria avis O. ali aëriae grues V. ali volucres Lucr. visokoleteči, tako tudi: quorum (generum animantium)... alterum pennigerum et aërium Ci.; aër. mel V. nebesni (po mnenju starodavnikov, da pada med z neba kot rosa, ki jo čebele le nabirajo).
2. zračen = v zrak moleč, nebotičen, visok: Alpes V., O., mons, rupes, arces Phaeacum, quercus, ulmus V., cornua (caprae) O., cacumen, cupressus Cat., vertex montis Tib., clamor Stat. do neba udarjajoče.
3. pren.
a) barve zraka, sinji: color Tert., vestes Vulg.
b) zračen = prazen: spes Arn.
-
aerobatics [ɛərɔbǽtiks] samostalnik
množina umetnije z letalom v zraku
-
aerobio v zraku živeč
-
aestivate [í:stiveit] neprehodni glagol
zoologija preživljati poletje v omrtvičenem stanju
-
aestivation [i:stivéišən] samostalnik
zoologija estivacija, preživljanje poletja v omrtvičenem stanju; poletno spanje
-
aetherius 3 (αἰϑέριος)
1. k zgornjemu ozračju spadajoč, podneben, etrski: Lucr., natura CI., sol, sidera, haustus V.
2. pesn.
a) nebeški: domus H., aurae, astra, plaga, semen V., sedes, arces O., equi O. sončnega boga, aqua O. dež, deževnica, ignes = sidera: Lucr., tudi = nebeško, sveto navdušenje: O.; umbrae Cat., pax Val. Fl. med bogovi, pater Mart., Stat.
b) v nebo kipeč: Olympus V., Mart., vertex Tib.
c) zračen: nimbi V., nubes Lucr., O., iter O. skozi zrak, po zraku.
č) k zgornjemu svetu spadajoč, zemeljski: vesci aurā aetheriā V. dihati, živeti, aetheriā frui luce Sil.
Opomba: Komp. aetherior (etherior): Iul. Val.
-
afèreza ž (gr. aphaíresis) lingv. afereza, opuščanje enega ali več glasov v začetku besede: tica, meti, Tone, Nace, letrika afereze su od ptica, imeti, Anton, Ignac, elektrika
-
affagottare
A) v. tr. (pres. affagōtto) zaviti, zviti, zamotati, povezati v culo:
la lavandaia affagottò la biancheria da lavare perica je povezala v culo perilo za pranje
B) ➞ affagottarsi v. rifl. (pres. mi affagōtto) nerodno, slabo, neokusno se obleči, oblačiti
-
affardellare v. tr. (pres. affardēllo) zložiti, zlagati v sveženj; zviti, zvijati
-
affascinare2 v. tr. (pres. affascino) povezati, povezovati v butare
-
affastellamento m
1. povezovanje v svežnje
2. kup (zlasti pren.):
un affastellamento di parole, di frasi sconnesse kup nepovezanih besed, stavkov
-
affastellare v. tr. (pres. affastēllo)
1. povezati v svežnje, v snope
2. nakopičiti, zbrati brez reda (zlasti pren.):
affastellare idee kopičiti ideje brez repa in glave
-
affatim, starejše adfatim, adv. (prim. admodum; iz ad in acc. sg. fatim nekega subst. *fatis), torej = „do uspeha“, od tod: zadosti, dovolj, v izobilju, čez mero: seminibus adf. vesci, satiatus adf. Ci., adf. commeatum parare, adf. frumentum praebere S., adf. armare aliquem aliqua re L., praeteritaque et praesentia, quorum copia adf. (est) T., frumento coëmpto aff. onustus Ap., Oceanus aff. piscosus Iust.; z gen. (kakor satis, abunde): aff. est hominum Pl., sibi copiarum adf. esse L., vini aff. reliquit Iust.
-
Affekthandlung, die, dejanje v afektu
-
affermer [-rme] verbe transitif dati ali vzeti v zakup
-
affiatare
A) v. tr. (pres. affiato) uskladiti, usklajevati; spraviti v sklad, uigrati
B) ➞ affiatarsi v. rifl. (pres. mi affiato) ujemati se, skladati se:
affiatarsi con nuovi amici ujeti se, razumeti se z novimi prijatelji
-
afficher [afiše] verbe transitif plakatirati, (na)lepiti oglas, objaviti, javno razglasiti; javno kazati, razkazovati; bahati se, ponašati se (quelque chose s čim); ljudem v zobe dati (žensko)
défense d'afficher! plakatiranje prepovedano!
afficher une vente aux enchères objaviti dražbo z lepaki
afficher son mépris pour l'argent javno kazati svoj prezir do denarja
afficher une pièce de théâtre z lepaki naznaniti gledališko igro
afficher une femme kompromitirati žensko
afficher un savoir que l'on n'a pas postavljati se z znanjem, ki ga nimamo