Franja

žveplén sulphuric; sulphurous, sulphureous; sulphur

žvepléni cvet flowers pl of sulphur
žvepléne barve of a sulphurous colour, of the colour of sulphur
žvepléna kislina sulphuric acid
žvepléno mleko milk of sulphur
žveplén izvir, vrelec sulphur spring
žvepléna ruda sulphur ore
žveplén rudnik sulphur mine
žvepléna spojina sulphur compound
sol žvepléne kisline sulphate, ZDA sulfate
žvepléna kopel sulphur bath
žvepléno barvilo (barva) sulphur dye (colour)
žveplén vonj smell of sulphur (ali arhaično brimstone), sulphurous odour
žvepléno rumen sulphur yellow
tovarna žvepléne kisline sulphuric acid plant

žvepl|o [ê] srednji spol (-a …)

1. kemija der Schwefel
količina žvepla v čem: der Schwefelgehalt
ki vsebuje žveplo schwefelhaltig
vonj po žveplu der Schwefelgeruch

2.
figurativno bruhati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
zlivati ogenj in žveplo na koga: (jemanden) begeifern

žveplo samostalnik
(kemijski element) ▸ kénPo žveplanju s tekočim žveplom je nujno vino premešati, da se žveplo lepo porazdeli. ▸ A folyékony kénnel való kénezés után a bort meg kell keverni, hogy a kén egyenletesen eloszoljon.
Sopomenke: S
Povezane iztočnice: močljivo žveplo

ἄνεμος, ὁ [Et. kor. anēi, lat. animus duh, duša anima; slov. vonj, vonjati, vohati (iz ąhati in to iz an-s-)] 1. veter, burja, vihar. 2. NT stran sveta; nestanovitnost.

ἀπο-πνέω ep. ion. [fut. ἀποπνεύσομαι] ep. tudi ἀπο-πνείω 1. izdihnem (dušo), umrjem θυμόν; izhlapevam, bljuvam (ogenj); dišim lepo ὀδμήν, τοῦ χρωτὸς ἥδιστον ἀπέπνει njegova koža je imela zelo prijeten vonj. 2. ion. vejem, pišem od kakega kraja ἀπό τινος.

ἀυτμή, ἡ ἀυτμήν ένος ὁ (ἄημι) ep. 1. sapa (tulečih vetrov), dih, puh, veter. 2. vonj, para, dim, plamen.

κνίζω [Et. kor. qnid; lat. nīdor, ōris iz cnīdōs, gršk. κνῖσα, κνίσσα (iz κνῑ-δ-σα vonj). – Obl. fut. κνίσω, pf. pass. κέκνισται, aor. ἐκνίσθη]. ion. poet. praskam 1. razburjam, vznemirjam, srbim, dražim, mučim εἴ σε μὴ κνίζοι λέχος (ljubosumnost). 2. žalim, žalostim.

κνῖσ(σ)α, ep. κνίση, ἡ 1. sopara cvrte tolšče, vonj darovanega mesa. 2. mezdra, tolstnica (v katero so zavijali darovano meso).

ὀδμή, ἡ [Et. at. ὀσμή iz ὀδ-σ-μᾱ, lat. odor, olfacio iz odfacio, oleo iz odeo] ep. ion. duh, vonj, dišava, smrad.

ὄζω [pf. ὅδωδα s prez. pom.] dišim, vonjam, ὀδμή ὀδώδει vonj se je razširjal.

ὀσμή, ἡ = ὀδμή (ὄζω) 1. vonj, duh, dišava. 2. pl. smrad.

ὄσφρησις, εως, ἡ (ὀσφραίνομαι) duh, vonj, voh.

πνεῦμα, ατος, τό (πνέω) 1. a) dih, piš, pihanje; b) zrak, sapa, (za plovbo ugoden) veter, ἀνέμων piš viharjev; pren. πνεῦμα συμφορᾶς povod za zlonosno dejanje; c) vonj; d) zvok, glas, glasbeno orodje. 2. a) dih(ljaj), dihanje, dušek, življenje, duh, duša NT; ὦ θεῖον ὀδμῆς πνεῦμα nebeški vonj pihlja okrog mene; b) duh, hudobni duh, τὸ ἅγιον sveti Duh, angel NT. 3. plamen (ognja).

обдавать, обдать obli(va)ti, poli(va)ti;
о. кипятком popariti;
меня обдало холодом mraz me je spreletel;
меня обдало запахом vonj mi je udaril nasproti

слышный slišen;
слышен запах čuti se vonj;
что слышно нового? (brezos.) kaj je novega?