Franja

Zadetki iskanja

  • Leōnidēs -ae, m (Λεωνίδης) Leoníd

    1. učitelj Aleksandra Velikega: Plin., Q.

    2. učitelj Ciceronovega sina v Atenah: Ci. ep.

    3. = Lēonidās 1.: Ca. ap. Gell.

    4. vojskovodja Aleksandra Velikega: Cu.
  • letálski aéreo; de aviación; de (un) avión

    letalska baza base f aérea
    letalska družba compañía f (de navegación) aérea
    letalski hangar hangar m
    letalski kapetan capitán m de un avión
    letalska linija (proga) línea f aérea
    letalska meteorološka služba servicio m meteorológico de la aviación
    letalski motor motor m de aviación
    letalsko osebje personal m de navigación (aérea)
    letalski potnik pasajero m (de avión)
    letalska ruta ruta f aérea
    letalska prireditev (miting) concurso m aeronáutico (ali de aviación)
    letalska razstava exposición f aeronáutica
    letalski promet tráfico m aéreo
    letalska šola escuela f de aviación
    letalska služba servicio m aéreo
    letalska tehnika aeronáutica f, ingeniería f aeronáutica
    letalska vozovnica billete m (ali pasaje m) de avión
    letalski učitelj instructor m de vuelo
    letalski vozni red horario m (del servicio aéreo)
    letalska zveza comunicación f aérea
    letalski model modelo m de avión
    letalska industrija industria f aeronáutica
    letalski konstruktor constructor m de aviones
    letalska tovarna fábrica f de aviones
    letalska prikolica remolque m por avión
    letalska posadka tripulación f (de un avión)
    letalska stevardesa azafata f
    letalska nesreča accidente m de aviación
  • letenj|e2 [ê] srednji spol (-a …) letalstvo die Fliegen; die Fliegerei; (let) der Flug; (akrobatsko Kunstflug, z zmajem Drachenfliegen)
    … letenja Flug-
    (čas die Flugzeit, kilometer der Flugkilometer, kontrola die Flugleitung, kontrolor der Fluglotse, hitrost die Fluggeschwindigkeit, minimalna višina die Mindestflughöhe, minuta die Flugminute, prepoved das Flugverbot, red der Flugplan, smer die Flugrichtung, tehnika die Flugtechnik, učitelj der Fluglehrer, ura die Flugstunde, varnost die Flugsicherheit)
    sposoben za letenje lufttüchtig, flugtüchtig
    sposobnost za letenje die Lufttüchtigkeit
    (ugodno) vreme za letenje das Flugwetter
    navaditi se na letenje sich einfliegen
    strah pred letenjem die Flugangst
  • Leucippus -ī, m (Λεύκιππος) Levkíp

    1. kralj v Meseniji, Tindarejev in Afarejev brat, oče Arzinoje, Febe in Hilaejre; Febo in Hilaejro, ki sta bili zaročeni z Afarejevima sinovoma Ido (Idās) in Linkejem, sta ugrabila Dioskura. Idas je v boju ubil Kastorja, Poluks Linkeja, Jupiter pa je s strelo usmrtil Ida: O. Od tod Leucippis -idis, f (Λευκιππίς) Levkípida, Levkipova hči: non sic Leucippis succendit Castora Phoebe Pr., te rapuit Theseus, geminas Leucipidas illi O.

    2. Herkulov sin: Hyg.

    3. grški filozof okrog l. 500, učenec Zenona iz Eleje, Demokritov učitelj: Ci.
  • lĭbrārius1 3 (liber -brī) knjižen: taberna Ci. knjigarna, scriba Varr. knjigovodja, scriptor si peccat idem librarius usque H. prepisovalec (knjig), doctor ali magister l. Porph., Hier. učitelj pisanja, začetnih naukov (= osnovnošolski učitelj), šolnik, atramentum Plin. črnilo za pisanje. Od tod subst.

    1. librārius -iī, m
    a) prepisovalec knjig idr. spisov, pisar: describi (sc. iudicium) ab omnibus librariis imperavi Ci. ep., concurrunt iussu meo plures … librarii, descriptam legem ad me adferunt. Ci., in L. Scipione malim equidem librarii mendum quam mendacium scriptoris esse in summa auri atque argenti L.; pisalec (pisar) po nareku: Sen. rh. (1, 7, 18), l. Antonii Vell. tajnik, scribae et librarii regis Vulg. notarji, beležniki.
    b) knjigovodja, računovodja α) državni: Fest. β) vojaški: Veg.
    c) knjigotržec, knjigar(nar): Gell., libros dicimus esse Ciceronis; eosdem Dorus librarius suos vocat et utrumque verum est Sen. ph.

    2. librāria -ae, f
    a) prepisovalka, pisarka: superûm M.
    b) (sc. taberna) knjigarna: in libraria sedens, in libraria consederamus Gell.

    3. librārium -iī, n knjižna omara, knjižna polica, shramba za knjige, knjižna zbirka, knjižnik: exhibe librarium illud legum vestrarum Ci., libraria omnia exurere Amm.
  • Linus (ali Linos) -ī, m (Λίνος; fen. ailanu = gr. αἴλινον = lat. aelinon [prim. et Linon in silvis idem pater „aelinon!“ altis dicitur invita concinuisse lyra O. (Amor. 3, 9, 23)] = „gorje nam“, tožba v Adonijevem (Adonisovem) bogočastju, od tod λίνος = žalostinka, Λίνος [= Ἄδωνις] oseba v grški mitologiji, povzeta po feničanskem Tamu [Thamus]) Línos. Po starejši bajki sin Apolona in muze Uranije, ki se je s svojim očetom spustil v tekmovalni boj, v katerem je bil ubit: Hyg., Mart. Po argivski bajki je sin Apolona in Psamate (Ψαμάϑη), hčere argivskega kralja Krotopa. Mati je v strahu pred svojim očetom Lina izročila ovčjemu pastirju, ki ga je skrivaj vzgojil med ovčjo čredo. Ko je odrastel, so ga raztrgali psi (pasji dnevi!), zaradi česar je poslal Apolon nad argivsko pokrajino pošast Pojno (Ποινή kazen, kuga), ki je materam ugrabljala otroke. V spomin na to so v Argih častili Lina (pooseb. pomlad) okoli pasjih dni s sprevodom in z žalostinko ter ob tej priložnosti pobijali pse (Sirius!): Stat. Po tebanski bajki je Linos sin Apolona in muze Terpsihore, izvrsten pevec in glasbenik, učitelj Orfeja in Herkula; slednji ga je ubil s kitaro, ker se je Linos rogal njegovemu slabemu igranju: V., O., Pr., Mart. — Apel. Línos = učitelj, ki ga trpinči njegov učenec: fiam, ut ego opinor, Hercules, tu autem Linus Pl.
  • litterārius 3 (littera) k branju in pisanju spadajoč, bralen in pisalen, pisen: tabula Varr. pisalna deščica (za otroke), ludus Sen. ph., Plin., Q. osnovna šola, litterarium ludum exercere T. osnovno (začetno) šolo imeti ali v njej učiti, l. magister Tert., Vop. ali paedagogus Vop. učitelj začetnih naukov, osnovnošolski učitelj, munus, officia, vicissitudo, voluptas Symm.
  • Lȳsis2 -idis, ali -is, acc. -im, m (Λῦσις) Lísid (Lízis), pitagorejec iz Tarenta, Epaminondov učitelj: Ci., N.

    2. reka v Mali Aziji: L.
  • Marathos -ī, f (Μάραϑος) Márat, feničansko mesto nasproti otoka Arada: Cu., Mel., Plin. — Od tod adj. Marathēnus 3 (Μαραϑηνός) máratski, iz Márata: Menelaus Ci. Menelaj iz Marata, grški retor, govorniški učitelj Tiberija Grakha.
  • Māximus2 -ī, m Máksim.

    1. priimek Fabijevega (gl. Fabius) in Valerijevega (gl. Valerius) rodu; pl. Maximi Ci. možje, kakršen je (bil) Kvint Fabij Maksim.

    2. Appius Maximus Santra Apij Maksim Santra, Trajanov vojskovodja: Fr.

    3. Maximus Maksim, Partenijev osvobojenec, udeležen pri Domicijanovem umoru: Suet.

    4. Maximus Maksim, Marcialov naslovnik: Mart.

    5. Maximus Maksim, prijatelj Plinija mlajšega: Plin. iun.

    6. Petronius Maximus Petronij Maksim, comes sacrarum largitionum l. 415 po Kr., praefectus urbi l. 420—421 in 433, konzul l. 433 in 443, praefectus praetorio Italiae l. 435 in 439—441, rim. cesar l. 455: Sid.

    7. Maximus Magnus Maksim Veliki, uzurpator 383—388: Amm., Ambr., Cod. Th.

    8. Maximus Maksim, poslanec rimskega senata k cesarju Konstanciju II.: Amm., Symm.

    9. Maximus Maksim, patricij, konzul l. 523, poročen z zahodnogotsko princeso: Cass.

    10. Maximus Maksim iz Cezareje, kristjan, kiniški filozof: Ambr.

    11. Maximus Maksim iz Efeza, prijatelj in učitelj cesarja Julijana: Amm.

    12. Maximus Maksim, gramatik iz Madavre: Aug.
  • mečevánje escrime ženski spol

    učitelj mečevanja maître d'armes, professeur moški spol d'escrime
  • Menelāus (Menelāos) -ī, m (Μενέλαος) Meneláj, Atrejev sin, Agamemnonov brat, Helenin soprog, kralj v Šparti (Sparti): Enn. fr., Acc. fr., Ci., H., Pr., O., Corn., Vell., Mart., T., Q., Val. Max., M., Sen. ph., Sen. tr., Petr., Aus., Hyg. idr., Menelai portus N. Menelajev pristan, primorsko mesto na obali Kirenajke; šalj. Menelaus o M. Lukulu, ki mu je Menij zapeljal soprogo: Ci. ep.; pl. apel. = varani zakonski možje: Hier. — Od tod adj. Menalāēus (Μενελάειος) Menelájev, menelájski: thalamus Pr.

    2. sin Aminta III. iz Makedonije in Gigaje, polbrat Filipa II., padel l. 359 pri plenjenju Olinta: Iust.

    3. Menelaj, grški retor iz starega feničanskega mesta Marat (Menelaus Marathenus), učitelj govorništva Tiberija Grakha: Ci. (prim. tudi Marathos).

    4. eden od udeležencev pojedine pri Trimalhionu: Petr.
  • Mētrodōrus -ī, m (Μητρόδωρος) Metrodór, gr. nom. propr. Poseb. znani so:

    1. filozof z otoka Hios, Demokritov učenec, Anaksarhov učitelj, najpomembnejši izmed mlajših atomistov: Ci., Plin.

    2. epikurejec iz Lampsaka, Epikurov prijatelj, imenovan Lampsacenus, umrl l. 277: Ci., T. (Dial.), Sen. ph.

    3. akademski filozof in retor iz mizijskega mesta Skepse (Scēpsis), od tod imenovan Metrodorus Scepsius (tudi samo Scepsius), državnik v službi kralja Mitridata Evpatorja. Slovel je po svojem izvrstnem spominu in sovraštvu do Rimljanov, zoper katere je objavil spis in si zato pridobil vzdevek Μισορώμαιος: Ci., O., Plin., Q.

    4. najprej epikurejski, potem akademski filozof, Karneadov učenec, iz karijskega mesta Stratonika okrog l. 110, izvrsten govornik: Ci.

    5. filozof in slikar okrog leta 169, vzgojitelj otrok Lucija Emilija Pavla: Plin.

    6. Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

    7. grški zdravnik, ki je napisal komentarje k Hipokratovim delom: Plin.

    8. odposlanec kralja Perzeja Makedonskega na Rodos l. 168: L.
  • moderātor -ōris, m (nom. sg. iz glag. moderārī)

    1. ravnatelj, usmerjevalec, vladar, upravljavec (upravljalec), voditelj: trionum Naev., equorum O., sol est et dux et princeps et moderator luminum reliquorum Ci., rei publicae Ci. načelnik, vodja, populus Romanus gentium m. T., (sc. deus) rector et m. tanti operis Ci.; metaf.: vincitur ars vento nec iam moderator (sc. navis) habenis utitur, at votis is quoque poscit opem O. krmar, m. harundinis O. ribič, iuventae Mart. učitelj, exercitūs T. vojskovodja, pectinis unci Cl. mikalec, legum Ap. izvrševalec.

    2. „umerjalec“, umirjevalec, pomirjevalec, zadrževalec, krotilec: neque legatus aut tribunus moderator adfuit T.
  • Modestīnus -ī, m Modestín, s celim imenom Herennius Modestinus Herenij Modestin, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, učenec Domicija Ulpijana, učitelj cesarja Maksimina: Lamp.
  • Mūcius 3 Múcij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znani so:

    1. C. Mucius Cordus Gaj Mucij Kord, ki je hotel l. 508 umoriti kralja Porzeno. Ujet pri tej nakani si je ožgal desnico; zato so mu baje nadeli vzdevek Scaevola (Levak, Levičar), priimek, ki je ostal njegovim potomcem: Ci., L., Sen. ph., Sil., Val. Max., Fl., Lact. Scaevola je sicer etrursko ime.

    2. P. Mucius Scaevola Publij Mucij Scevola, konz. l. 133, prijatelj bratov Grakh, nasprotnik Scipionov, pravnik in govornik: Ci., Iuv., Pers.

    3. Q. Mucius Scaevola Kvint Mucij Scevola, avgur, l. 121 pretor v Aziji, konz. l. 117, Lelijev zet, tast govornika Lucija Licinija Krasa, pravnik in govornik, Ciceronov in Atikov učitelj. Ko ga je Albucij tožil repetundarum se je zagovarjal sam in bil oproščen: Ci.

    4. Q. Mucius Scaevola, pontifex maximus Kvint Mucij Scevola, najvišji svečenik. Ko je bil l. 100 namestnik v Aziji, je bil zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti tako spoštovan in priljubljen, da so Azijci ustanovili in obhajali njemu na čast Mucijev praznik Mūcia -ōrum, n mucije, Mucijev praznik; konz. l. 95, imeniten pravnik, govornik in državnik, zahrbtno umorjen l. 82: Ci., Gell.

    5. Mūcia Tertia Mucija Tercija, hči prejšnjega, tretja Pompejeva soproga, zaradi prešuštvovanja s Cezarjem od njega ločena in pozneje poročena z Emilijem Skavrom: Ci. ep. — Pl. Scaevolae možje kakor (kakršen je bil) Scevola: Aug. — Kot adj. Múcijev, múcijski: L. idr. — Od tod adj. Mūciānus 3 Múcijev (= pontifika Kvinta Mucija Scevole): exitus Ci., cautio Icti.
  • Mūsōnius -iī, m Muzónij, s celim imenom C. Musonius Rufus Gaj Muzonij Ruf, roj. v Volzinijih v Etruriji, stoik, slovel za časa Nerona, Vespazijana in Tita, Epiktetov učitelj: T., Plin. iun., Gell., Amm. — Od tod adj. Mūsōnīanus 3 Muzónijev: Amm.
  • nageur, euse [-žœr, öz] adjectif plavalen; masculin, féminin plavalec, -lka

    techn plavač; veslač, -ica
    un excellent nageur izvrsten plavalec
    maître masculin nageur učitelj plavanja
  • natánčen (-čna -o) adj. esatto, preciso, minuzioso, scrupoloso, accurato; circostanziato; meticoloso:
    učitelj je pretirano natančen il maestro è troppo scrupoloso
    natančen kot stroj preciso come una macchina
    natančna analiza analisi accurata, minuziosa
    natančen naslov indirizzo esatto
    natančno poročilo resoconto circostanziato
    natančen strel tiro calibrato
    natančen pregled disamina; ekst. vaglio
    natančna analiza ekst. radiografia
    natančna razčlenitev pren. anatomia
  • Nausiphanēs -is, m (Ναυσιφάνης) Navzífan, grški filozof s Teosa, baje Epikurov učitelj: Ci., Sen. ph.
Število zadetkov: 493